Kotorna

Alectoris graeca

Opis
Samec in samica kotorne sta precej enakega videza in velikosti, zato spolni dimirfizem ni izrazit. Samec ima nekoliko večje telo in glavo, daljšo ostrogo in nekoliko širšo črno črto okoli oči in podbradka. Velika sta približno 33–36 cm, s telesno težo med 500–700 g (izjemoma so tudi primerki s težo do 900 g). Rep je razmeroma kratek (7–9 cm), srednja štiri repna peresa so siva, ob straneh pa so peresa temno rdeča. Prevladujoča barva kotorne je siva; sivi so hrbet, teme glave, zgornji del peruti in prsa. Ob straneh telesa so pokončne bele in črne proge. Noge so pri odraslih pticah koralno rdeče barve, pri mladih pa sive. Kljun je rdeč, prav tako je rdeča barva okrog oči. Za kotorno je značilna črna črta, ki se vleče preko zgornjega dela kljuna čez oči, ob straneh vrata navzdol in obkroži bel podbradek na prsih.

Življenje
Kotorna spada med živali, ki živijo v enoženstvu (monogamiji). Pozimi živijo v kitah. Že februarja se začnejo oblikovati parčki, praviloma iz različnih kit, razmnoževanje pa se začne v aprilu. Maja ali v začetku junija samica znese 8–18 belih ali svetlo sivih jajc v preprosto gnezdo na tleh. Valjenje traja 23–26 dni. Vali samo samica. V tem času je samec v bližini in jo opozarja na morebitno nevarnost. Ko se kebčki izvalijo, samec pomaga pri vodenju in vzgoji. Če prvo gnezdo propade, samica naredi novo gnezdo, v katerem je manj jajc. V prvih dneh svojega življenja se kebčki hranijo izključno s hrano živalskega izvora, kasneje pa se veča delež rastlinske hrane. Družinska kita ostane skupaj do konca zime. Včasih se v jeseni več kit združi v večje skupine. Kotorna se giblje večinoma po tleh, vzleti zelo hitro in glasno, leti na krajše razdalje, praviloma vedno navzdol. Ob strmem letu navzdol lahko dosega hitrosti celo več kot 100 km/h. Poleti in jeseni se kotorna hrani s hrano živalskega in rastlinskega izvora, pozimi pa samo z rastlinsko hrano. To so najrazličnejši zeleni deli rastlin, semena, plodovi … Pretežni del hrane je mlada zelena trava.

Življenjski prostor
Kotorna je značilna prebivalka kraških in sredogorskih pašnikov in travnikov. Ker je mlada trava eden glavnih virov njene hrane, je vezana na odprt, redko zaraščen svet. Najbolj ji ustrezajo strmi predeli, obrasli z redkim in nizkim grmovnim ter drevesnim rastlinjem, ki mejijo na pašne in obdelane površine.

Razširjenost v Sloveniji
Nekdaj je bila kotorna splošno razširjena na Krasu in v pretežnem delu Alp, zdaj jo najdemo v manjšem številu le še na primorski strani Julijskih Alp in na obrobju nekaterih visokokraških planot.

Razširjenost
Življenjski prostor kotorne se razprostira preko Alp, hribovitih območij srednje in južne Italije ter Sicilije na celoten Balkanski polotok (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Črna gora, Grčija, Albanija, Bolgarija).

Ogroženost
Kotorno uvrščamo med ogrožene živalske vrste, saj se je njena številčnost v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšala. Ker sta bila nekdaj planinska paša in paša drobnice na kraškem svetu zelo razviti, ji je stalna popasenost zagotavljala tudi dovolj potrebne zelene hrane. Z opuščanjem paše ter zaraščanjem travnikov in pašnikov se je zelo skrčil in poslabšal življenjski prostor zanjo. Na številčnost kotorne negativno vplivata tudi čedalje večja vznemirjenost in večanje števila nekaterih plenilskih vrst (lisica, kuna belica).