Veliki kljunač

Scolopax rusticola L.

Opis
Samec in samica velikega kljunača sta enako obarvana in tudi enake velikosti. Prevladujoča barva je grahasto rjava, po trebuhu in prsih so na svetli sivo rjavi podlagi številne drobne temne prečne proge. Od korena kljuna do oči je temno rjava proga. Glava je nekoliko svetlejše rjave barve s številnimi temnimi progami po temenu in tilniku. Glava je razmeroma velika, prav tako oči, ki so pomaknjene dokaj nazaj. Ima dolg in tanek raven kljun, ki je na koncu občutljiv za dotik, kar mu pomaga pri iskanju hrane v zemlji. Noge so tanke in razmeroma kratke, sivo rjave barve. Velik je približno 34–38 cm in tehta 290–360 g.

Življenje
Velikega kljunača uvrščamo med klateže in selivce. Prezimuje v zahodni in južni Evropi, Sredozemlju in severni Afriki. V ta območja se v jeseni seli v oktobru in novembru, odvisno od vremenskih razmer. Marca in aprila, ko se vrača v svoje gnezdilno območje, se že začenja razmnoževanje. Samica znese v preprosto gnezdo na tleh po navadi štiri jajca svetle barve, posuta s temnimi rjavimi in zelenimi lisami. Samica vali 20–24 dni in sama skrbi za mladiče, ko se izvalijo. Po navadi ima eno gnezdo na leto, lahko pa tudi dve. Veliki kljunač ima od čutil izredno dobro razvita sluh in vid. Prehranjuje se s hrano živalskega izvora, večinoma črvi in deževniki. Hrano si išče z občutljivim kljunom v tleh tako, da najprej s poskakovanjem in prhutanjem vznemiri deževnike v tleh, katerih premikanje izredno dobro sliši in jih potem s kljunom izvleče iz tal. Dan preživi večinoma v gozdovih, kjer miruje. V večernem mraku pa odleti na polja, pašnike ali v zamočvirjene predele, kjer je mehkejša zemlja in več hrane. Tam ostane do jutra, ko se zopet vrne v gozd. Leti izredno hitro in vijugasto ali pa razmeroma zelo počasi.

Življenjski prostor
Veliki kljunač se najraje zadržuje v vlažnih gozdovih z bogato podrastjo, iz katerih se v večernem mraku odpravi na polja iskat hrano.

Razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji srečujemo velikega kljunača pogosteje ob jesenskem in pomladanskem preletu. Posamezni pari tudi gnezdijo pri nas, nekateri kljunači pa zlasti v milih zimah pri nas tudi prezimijo, posebno še na Primorskem.

Razširjenost
V Evropi je veliki kljunač splošno razširjen, razen na skrajnem severu in v nekaterih sredozemskih državah. Živi od severne Rusije in severne Skandinavije preko srednje in zahodne Evrope ter Britanskega otočja do severne Španije, severne Italije in Balkana.

Ogroženost
Ocene številčnosti velikih kljunačev po Evropi kažejo, da njegova številčnost ostaja približno enaka. Žal ni natančnejših podatkov o stanju velikega kljunača v Rusiji, kjer živi največ osebkov. Veliki kljunač je ogrožen zlasti zaradi uničevanja njegovega življenjskega prostora. Čeprav odstrel kljunačev v Sloveniji nikoli ni dosegel velikih številk in ni vplival na zmanjševanje njegove siceršnje številčnosti, je veliki kljunač zavarovana živalska vrsta in lov nanj ni dovoljen.