Mala podlasica

Mustela nivalis

Opis
Zelo je podobna veliki podlasici, vendar je manjša. Meja med rjavo barvo hrbta in belino trebuha ni ravna, temveč nepravilna. Na vsaki strani grla je rjava pega. Rep je relativno krajši. Dlake na njegovem vrhu so včasih črne (rep je sicer rjav), vendar nima nikoli izrazito črnega čopa. Severne populacije male podlasice se pozimi prebarvajo v povsem bel kožuh. V Sloveniji živečim populacijam ostane hrbet tudi pozimi rjav, lahko pa odkrijemo posamezne bele primerke. Samci so občutno večji od samic. V populaciji lahko naletimo tudi na izredno majhne primerke. Odrasel samec tehta do 120 gramov, samica pa do 60 gramov.

Življenje
Aktivna je ves dan. Giblje se v skokih (12–32 cm). Teritorij meri najmanj en hektar, velikost pa je odvisna od številčnosti glodavcev. Samci imajo veliko večje teritorije kot samice. Mala podlasica je specializirana za prehranjevanje z glodavci. Poleg njih pleni še ptiče in mnogo redkeje žužkojede. Samica koti 1- do 2-krat na leto, vsakič po 4–6 mladičev. Brejost traja 34–37 dni, odložene implantacije pa pri mali podlasici ni. Samica doji mladiče do starosti najmanj dvanajst tednov. Spomladi poleženi mladiči hitro rastejo in so lahko v avgustu že spolno zreli. Jesenska generacija raste veliko počasneje. Izredno majhne male podlasice, na katere včasih naletimo tudi pri nas, so verjetno takšni jesenski osebki, ki se jim je rast čez zimo ustavila. V populaciji samci izrazito prevladujejo, saj je razmerje spolov približno 3 : 1 v njihovo korist. Številčnost male podlasice je tesno povezana s populacijsko gostoto malih glodavcev in skupaj z njo tudi niha. V ujetništvu živi do 10 let, v naravi pa največ 3 leta. Samo en mladič od 80- ali 90-ih dočaka starost dveh let. Malo podlasico plenijo ujede, sove in nekatere zveri (lisica, domača mačka, hermelin). V nosnični votlini je pogosta zajedavska glista, ki lahko zelo iznakazi čelnico. V Veliki Britaniji je z omenjeno glisto okuženih 43–100 % malih podlasic.

Življenjski prostor
Na severu se zadržuje bolj v gozdovih, v odprtih habitatih (polja, travniki) in živih mejah. Njeno prisotnost pogojujeta razpoložljiva hrana in kritje.

Razširjenost v Sloveniji
Mala podlasica je splošno razširjena, in sicer od morske obale do gorskih vrhov. Najvišje znano nahajališče je Mali Triglav (okrog 2700 m; A. F.,1953).

Razširjenost 
Večina palearktične Evrazije in Severne Amerike. Na severu živi do polarnega kroga, na jugu pa do severne Afrike.

Spremenljivost in podvrsta
Je izredno spremenljiva vrsta. Male podlasice, ki živijo na severu, so manjše in s krajšim repom. Največje male podlasice najdemo v Sredozemlju in severni Afriki. Sistematika je še zelo negotova.

Status: stabilen, popolno varstvo