Muflon

MUFLON

Ovis amon musimon

Opis
Muflon je po glavnih telesnih značilnostih podoben domači ovci. Plečna višina odraslih živali je od 70 do 90 cm, telesna masa pa od 20 do 50 kg. Zanimivo je, da so lahko zelo velike razlike v telesni masi med posameznimi osebki tudi znotraj istih populacij. Poleti je dlaka rdečkasto rjave barve, pozimi pa je nekoliko temnejša. Pozimi imajo ovni na spodnji strani vratu daljšo dlako, ki jo imenujemo griva, na sredini telesa ob straneh pa belo obarvano liso, ki ji pravimo »sedlo«. Poznamo tudi temno obarvane ovne, ki so skoraj črne barve, pravilom brez sedla. Značilno obarvana je tudi glava muflonov, kjer se bela lisa na vrhu gobca s starostjo veča in širi proti očem in okoli njih. Od čutil ima muflon izredno razvita voh in sluh, pa tudi zelo oster vid. Na splošno lahko rečemo, da so mufloni izredno previdni in dobro slišijo. Muflonovim rogovom pravimo polži, so temne barve, le konice so svetlejše. Rogove imajo ovni, pa tudi določen odstotek ovc. Rogovi ovc so bistveno krajši od ovnovih, po navadi so dolgi do 10 cm, izjemoma do 30 cm ali več. Rogovi ovc so tudi tanjši in bolj ploščate oblike kot ovnovi. Rast rogov se začne že kmalu po rojstvu in se prekine pozimi. Samcem rogovi rastejo vse življenje in jim ne odpadejo. Na rogu prekinitve vidimo kot letnice, s pomočjo katerih ocenjujemo starost ovnov. Rogovi najhitreje rastejo v prvih treh letih, potem pa se rast upočasnjuje. S starostjo se muflonovi rogovi polžasto ukrivijo in v nekaterih primerih pri starih ovnih presežejo poln krog ter se začno zavijati navzven.

Življenje
Muflon je izrazito pašna žival, ki pa občasno objeda tudi grmovja in drevje. Prehransko je skromna vrsta, saj se lahko hrani tudi z rastlinami, ki jih srnjad ali jelenjad ne marata. Je dnevna žival, ki za pašo porabi 12 do 18 ur na dan. Je socialna žival, ki živi v tropih. Izjema so stari ovni, ki so lahko samotarji. Tropi so različno veliki glede na letni čas, prehranske zmožnosti okolja, gostoto in strukturo populacije. V medvrstnih odnosih z drugimi vrstami parkljaste divjadi se lahko pojavi tekmovanje. Mufloni lahko živijo na istem območju kot jelenjad, srnjad, divji prašič in gams. Ob srečanjih z jelenjadjo in prašiči se navadno umaknejo. Nasprotno pa se ne umikajo srnjadi in gamsom. Obdobje parjenja v srednji Evropi je približno mesec kasneje kot na Sardiniji in Korziki. To obdobje imenujemo mrk, ki se prične sredi oktobra in traja do konca novembra ali še celo v decembru.

Življenjski prostor
Mufloni najraje poseljujejo gozdove v hribovjih in sredogorju. Najbolj jim ustrezajo bukovja ter termofilni gozdovi. Radi se zadržujejo tudi v bolj strmih in skalnatih predelih. Večjim ravninam se mufloni izogibajo. Najraje se zadržujejo v montanskem pasu med 700 m in 1200 m. Občasno zaidejo do gozdne meje ali celo še višje. V Sloveniji muflon naseljuje predvsem sredogorska območja, porasla z gozdom in vmesnimi travnimi (pašnimi) površinami; najraje ima tople in sončne lege, še posebno pozimi. Poleti se lahko zadržuje tudi na območju zgornje gozdne meje in celo nad njo.

Razširjenost v Sloveniji
Muflon v Sloveniji ni avtohtona vrsta divjadi. Večinoma se njegova razširjenost ujema z lokacijami naselitev. Prva naselitev muflona v Sloveniji je bila leta 1953 v dolini Kokre, nato so sledile še številne druge, in sicer na območju Kriške gore, Kamniške Bistrice, Stahovice, Šmarne gore, Trente, Bohinja, Šmohorja, Solčave, Mosta na Soči, Hrastnika, Selc in Škofje Loke, Polhovega Gradca, Trnovskega gozda, Ljubinja …

Razširjenost
Prvotna domovina muflona je Mala Azija, od koder se je selil proti severni Afriki. Od tam so ga približno 7.000 let pr. n. št. pripeljali na sredozemske otoke (Korzika, Sardinija) za prehrano pomorščakov, ki so pluli med Afriko in Evropo. Podatki o prvi naselitvi muflona na evropskih tleh segajo v 16. stoletje, ko naj bi jih nasledili v bližini Dunaja. Pozneje so sledile številne naselitve na območju Evrope in po 2. svetovni vojni tudi na območju Slovenije.

Status: stabilen

Lovne dobe