Poljski zajec

Lepus europaeus

Opis
Poljski zajec je značilen predstavnik svojega rodu. Hrbet je v srednjem delu rjav. Ker so posamezne dlake tribarvne (spodaj svetlo sive, v sredini črne in zgoraj rjave), na hrbtu prihaja do izraza tudi črna barva. Na zadnjem delu hrbta so bolj izraženi sivi toni. Prsi in boki so rdečkasto rjavi, trebuh pa povsem bel. Rep je zgoraj črn, spodaj bel. Uhlji so na hrbtni strani beli, naprej uvihan rob pa poraščajo kratke temne dlačice z rumenkastimi konicami. Notranjost uhljev je svetla, bledo rumena in oker barve. V srednjem delu je črna lisa, črno obrobljen je tudi vrh. Odrasel zajec tehta do 5 kg, izjemoma več.

Življenje
Aktiven je podnevi in ponoči. Je samotar in se vse leto zadržuje na svojem teritoriju. Je dober tekač, ki se predvsem s hitrim tekom rešuje pred plenilci. Največ se hrani z zelenimi deli rastlin, vendar je prehrana zelo odvisna od sezone. Z vitamini bogate mehke iztrebke, ki jih izloča podnevi, ponovno zaužije (koprofagija). Pariti se začne pozimi. Zajklje se množično gonijo okrog 20. januarja. Brejost traja 42 dni, v leglu pa je 1–6 mladih, ki so takoj odlakani. Ob rojstvu tehtajo okrog 150 g, sesajo 17 dni. Težo odraslih živali dosežejo po 240 dneh. Zajklja koti do 4- krat na leto. Če so bila jajčeca oplojena samo v eni veji maternice, so lahko še pred porodom oplojena tudi jajčeca v drugi veji. Tako nosi zajklja zarodke različne starosti. Pojav, ki je razmeroma redek, imenujemo superfetacija. Življenjska doba poljskega zajca je 12–13 let, vendar so v naravi redki zajci starejši od pet let. Smrtnost je največja pri mladih živalih v prvem letu življenja. Najpomembnejši plenilec je verjetno lisica, mladiče pa plenijo tudi ujede, kune in klateške mačke. Velike izgube povzročata kmetijstvo in promet.

Življenjski prostor
Najraje se zadržuje na odprtih predelih (polja, travniki, pašniki), lahko pa preživi tudi v gozdnati krajini. V Sloveniji doseže največjo populacijsko gostoto v nižavju subpanonskega in subsredozemskega sveta.

Razširjenost
Poljski zajec poseljuje Evropo, Malo Azijo ter Bližnji in Srednji vzhod. Razen visokogorskih območij alpskega sveta je splošno razširjen. V Dinaridih (npr. Snežnik), kjer ni planinskega zajca, živi do samih gorskih vrhov.

Spremenljivost in podvrsta
Znanih je veliko podvrst, ki pa jih le težko razlikujemo med seboj. Zajci primorskih območij so manjši od celinskih. Seveda ne smemo pozabiti, da so v Sloveniji v preteklosti naseljevali zajce z raznih območij Evrope, zlasti s Češke in iz Srbije. Tako ne bomo nikoli poznali genetskih in morfoloških značilnosti naših domorodnih zajcev.

Status: stabilen

Lovne dobe