Ris

Lynx lynx

Opis
Naš ris ima vse značilnosti svojega rodu: kratko in široko glavo, uhlje s čopki, visoke noge in kratek rep. Kožuh je gost z dolgo in fino dlako. Rdečkasto siv hrbet je posut z rjavimi pegami. Pegavost je zelo spremenljiva. Konec repa je črn, trebuh pa belkast. Na licih je dlaka podaljšana v "brado". Samci so večji in močnejši od samic, tehtajo pa do 50 kg.

Življenje
Razen v času parjenja je samotar. Njegovo življenjsko območje meri 10–60.000 ha. Ris je visoko specializiran plenilec, ki lovi iz zasede. Pri lovu se zanaša na vid in sluh. Na Kočevskem so risov plen srnjad, jelenjad, damjak, divji prašič, gams, jazbec, zajec, divja mačka, od domačih živali pa pes, mačka in ovca. 75 % prehrane sestavlja srnjad (Čop, 1988). Pozimi lahko potuje daleč, da pride do plena. Parjenje se začne februarja ali marca (izjemoma januarja). Po 70–74 dnevih brejosti risinja skoti 2–3 mladiče, izjemoma do 5. Risova življenjska doba je 14–17 let. Naravnih sovražnikov nima, umika pa se volku.

Življenjski prostor
Poseljuje obsežne nižinske in gorske gozdove z obiljem starih in tudi podrtih dreves. V Sloveniji živi zlasti na območju dinarskega gozda bukve in jelke.

Razširjenost v Sloveniji
Nedvomno je, da je bil ris razširjen na ozemlju etnografske Slovenije od dobe mostiščarjev na Ljubljanskem barju pa tja do sredine prejšnjega stoletja. Stalna zver je bil, kolikor je bilo mogoče ugotoviti, od 17. stoletja do začetka druge polovice minulega stoletja – najbrž pa že davno prej – na ozemlju, ki bi se v glavnem pokrivalo kot središče razširjenosti risa s teritorijem nekdanje Notranjske. Deloma bi bilo mogoče risa označiti kot stalno zver tudi za dele severne strani Karavank. V drugih okoliščinah se je ris pojavil občasno in bi lahko sodili, da so bili to le posamezni primerki, ki so se zatekli v označene kraje (Kos, 1924). V Slovenijo je bil ris ponovno naseljen leta 1973, ko so v Kočevski rog spustili tri risje pare, odlovljene na Slovaškem.

Razširjenost
Od Evrope prek Kavkaza, Male Azije in Sibirije do Mandžurije in jugovzhodnega Tibeta. Severnoameriški risi so verjetno posebna vrsta Lynx canadensis (Werdlin, 1981). V Evropi je zelo razredčen, najdemo ga le še na Balkanskem polotoku, v Karpatih, v Bialovieži na Poljskem, v severnih delih evropske Sovjetske zveze in Skandinaviji.

Spremenljivost in podvrsta
Risi severnih območji so večji. V Slovenijo naseljeni risi izvirajo iz karpatske podvrste (L. l. carpathicus, Kratochvil & Štollmann, 1963), ki je še posebno velika.

Status: ogrožen, zavarovana vrsta