Novice

Pomen, možnosti in priložnosti monitoringa v lovstvu

Samo Vončina, 19. maj 2016

V soboto, 14. maja 2016, je v Loki pri Mengšu na gradu Jable potekal že 8. strokovno-znanstveni posvet, letos na temo monitoringa, ki mu je prisluhnilo več kot 200 udeležencev. Pomen, možnosti in priložnosti monitoringa v lovstvu je s svojimi referati z več vidikov osvetlilo sedemnajst domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij. Sistematično spremljanje stanja in razvoja populacij je namreč nujni sestavni del trajnostnega in učinkovitega upravljanja vseh vrst divjadi.

Udeležence so uvodoma nagovorili predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jošt Jakša in predsednik Strokovno-znanstvenega sveta pri LZS dr. Boštjan Pokorny, ki je posvet tudi vodil.

Od leve proti desni v spodnji vrsti sedijo: dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete UL, podpredsednik LZS Ivan Malešič, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jošt Jakša in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

V uvodnem predavanju je dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavil teoretična izhodišča pomena monitoringa v lovstvu in izpostavil možnosti široke rabe le-tega v lovstvu, ne le za spremljanje številčnosti živali v populaciji, pač pa tudi za spremljanje mnogih drugih kazalnikov, ki so pomembni za upravljanje v lovstvu, kot so na primer starostna struktura, stanje bivalnih razmer za posamezne vrste, pa tudi sociološke in družbene razmere.

Dr. Boštjan Pokorny z Inštituta za ekološke raziskave ERICo in predsednik Strokovno-znanstvenega sveta pri LZS je predstavil nekatere konkretne primere monitoringa divjadi v Sloveniji. Poudaril je, da so bile poleg sistematičnega rednega letnega spremljanja izbranih kazalnikov za namen načrtovanja upravljanja v lovstvu v zadnjih letih izvedene številne raziskave, ki predstavljajo izhodišča za nadgradnjo monitoringa oziroma so že prerasle v spremljanje novih kazalnikov. Ob tem je opozoril na pomen sodelovanja lovcev pri monitoringih, saj so številni strokovnjaki tudi lovci, prav tako pa so lovci nepogrešljivi terenski sodelavci pri vzorčenju, vzorcev brez njih namreč ne bi bilo.

Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta pri LZS dr. Boštjan Pokorny.

Dr. Romana Erhatič Širnik iz Tehniškega muzeja Bistra je orisala razvoj monitoringa v lovstvu na Slovenskem skozi čas. Torej njegov razvoj od najosnovnejšega spremljanja živali v naravi (zaradi zagotavljanja hrane in surovine za obleko, pripomočke itd.) pa vse do današnjega strokovno podprtega monitoringa.

Možnosti in zakonske omejitve glede uporabe kamer za monitoringe v loviščih je predstavil mag. Srečko Felix Krope. Uporaba teh v zadnjem desetletju narašča, pri čemer sta LZS in Informacijski pooblaščenec našla skupno rešitev, ki po določenimi pogoji dopušča uporabo kamer tudi v loviščih.

O pomenu monitoringa divjadi za načrtovanje upravljanja s populacijami je govoril Marko Jonozovič z Zavoda za gozdove Slovenije. Pojasnil je, da monitoring stanja divjadi in njenega okolja določa Zakon o divjadi in lovstvu, lovske organizacije pa so zadolžene za izvajanje ukrepov za varstvo divjadi, njenega okolja ter spremljanja stanja divjadi. Brez monitoringa in brez podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem namreč ni možno načrtovati posegov in trajnostno upravljati z divjadjo.

Dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete UL je predstavil prednosti in slabosti kazalnikov v kontrolni metodi upravljanja parkljarjev v Sloveniji. Med drugim predlaga, da bi bilo smotrno kritično oceniti kontrolno metodo in kazalnike, saj so od vpeljave teh minila že desetletja in so, kljub sicer dobrim lastnostim, potrebne izboljšave. Za strokovno utemeljene načrte so namreč potrebni kakovostni podatki, saj je le tako možno zagotoviti kakovostno upravljanje.

Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je predstavil pomen prostorskega beleženja podatkov o odvzemu divjadi, ki pri odvzemu nekaterih vrst poteka po kilometrskih kvadrantih. Poudaril je, da takšno podrobno prostorsko merilo beleženja podatkov velja za posebnost v evropskem prostoru, hkrati pa takšni podatki predstavljajo osnovo nekaterih novejših raziskav, saj omogočajo natančnejše spremljanje lastnosti osebkov in populacij divjadi, katerih razlike je možno v nekem prostoru zaznati že znotraj manjših območjih.

Dr. Ida Jelenko z Inštituta za ekološke raziskave ERICo je predstavila monitoring s čeljustmi parkljaste divjadi, Katarina Flajšman z Gozdarskega inštituta Slovenije pa prostorsko in časovno variabilnost v razmnoževalnem potencialu srnjadi ter razloge, zakaj bi bilo ta kazalnik smiselno vpeljati v rutinski monitoring populacij.

Dr. Dragan Gačić s Fakultete za gozdarstvo Univerze v Beogradu je predstavil značilnosti monitoringa divjadi v Srbiji, s poudarkom na monitoringu poljskega zajca. Dr. Krunoslav Pintur z Veleučilišta v Karlovcu pa značilnosti monitoringa na Hrvaškem.

Dr. Gorazd Vengušt z Veterinarske fakultete UL je govoril o pomenu monitoringa zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji. Natančnost pobiranja vzorcev je namreč bistvena za nadaljnje raziskovanje. Lovci predstavljajo pomemben del aktivnega monitoringa, ko pobirajo vzorce živali. Zelo pomembno pa je tudi njihovo izobraževanje, saj lahko le na ta način dobijo vpogled kaj, koliko in kako se vzorči. Dr. Diana Žele, prav tako z Veterinarske fakultete UL, je predstavila spremljanje zdravstvenega stanja dveh stalnih vrst pri nas, lisic in divjih prašičev.

Veliko zanimanja je pritegnilo predavanje dr. Huberta Potočnika z Biotehniške fakultete UL. Predstavil je monitoring šakala v Sloveniji, ki se v zadnjih desetletjih uspešno širi proti srednji in vzhodni Evropi. Sistematični, metodološko usklajen monitoring se bo v okviru LZS začel izvajati v drugi polovici leta, osnovni cilj spremljanja stanja populacije šakala pa je pridobivanje podatkov o prostorski razširjenosti in številčnosti populacije, osnovnih demografskih parametrih kot sta na primer razmnoževanje in smrtnost, cilj pa je tudi ocenjevanje vpliva šakala na okolje in druge živalske vrste. Dr. Ivica Bošković s Fakultete za kmetijstvo Univerze J.J. Strossmayera v Osijeku pa je predstavil monitoring in upravljanje s šakalom v celinskem delu Hrvaške.

O tem, kakšen pomen ima genetika za sodobno spremljanje stanja prostoživečih populacij, je govoril dr. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete UL, ki je poudaril, da so v sodelovanju z lovci in gozdarji izpeljali eno izmed prvih in bolj uspešnih študij stanja populacij volka in medveda v Evropi, dokumentirali genetske težave populacije risa in tako prvič v zgodovini postavili znanstveno utemeljena izhodišča za upravljanje in varstvo vrst v prihodnosti. Tudi sicer je pričakovati, da bo genetsko spremljanje postalo stalnica pri spremljanju tudi drugih za lovstvo pomembnih živalskih vrst. Dr. Rajko Bernik z Biotehniške fakultete UL pa je posvet zaokrožil s predstavitvijo izsledkov spremljanja stanja novozgrajenega vodnega vira v lovišču.

Sobotni posvet se je zaključil s slovesno podelitvijo priznanj lovskim pripravnikom Zveze lovskih družin Ljubljana o opravljenem lovskem izpitu in zaprisego, da bodo spoštovali določila Etičnega kodeksa slovenskih lovcev.

Gradivo 8. Slovenski lovski dan

 

Predstavitve predavanj so objavljene na članski spletni strani LZS pod Dokumenti - Strokovno-znanstveni svet – Ostali dokumenti – 8. Slovenski lovski dan.