Novice

9. Slovenski lovski dan: »Stanje in upravljanje populacij divjadi: primerjava med Slovenijo in tujino«

Janina Žagar, 22. april 2017

V soboto, 22. aprila 2017, je Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije v okviru 10. mednarodnega sejma lovstva in ribištva v Gornji Radgoni pripravil 9. Slovenski lovski dan, strokovni posvet, ki je letos potekal na temo »Stanje in upravljanje populacij divjadi: primerjava med Slovenijo in tujino«, s predavatelji iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Več kot 160 udeležencev posveta sta pozdravila gostitelj, predsednik uprave Pomurskega sejma, Janez Erjavec, in predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač, prireditev pa je povezal dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije.

»Cilj Slovenskega lovskega dne je ves čas zagotavljati, da je lovska organizacija učeča se družba, ki deluje na strokovnih temeljih in ne na špekulacijah ali premisah, ki niso z ničimer podprte. Obenem pa je cilj tega strokovnega posveta tudi, da se podatki, ki so rezultat raziskovalnega dela - tudi s pomočjo lovcev in vseh, ki jih upravljanje s populacijami divjadi zanima – prenesejo lovcem, kot končnim uporabnikom, in tudi načrtovalcem. Zato smo veseli, da je bilo, za razliko od lanskega leta, prisotnih kar nekaj načrtovalcev Zavoda za gozdove Slovenije, kar je razumeti, da si očitno želijo komunicirati, da si na nek način želijo naučiti se nekaterih stvari tudi od lovcev. Naučijo pa se lahko le tako, če so prisotni, če se ponovno vsi skupaj pogovarjamo in ustvarjamo zgodbo o uspehu, ki pa je z ignoranco ne more biti,« je povedal predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije, dr. Boštjan Pokorny.

»Namen prvega sklopa predavanj je bil vsebinsko odzvati se na aktualne razmere, na nepotreben konflikt med načrtovanjem in upravljanjem, ker se ne sledi zakonskim normam in ustaljeni praksi, predvsem pa, ker se ne sledi komunikaciji na lokalnem nivoju, torej tam, kjer bi se moralo, temveč željam, pobudam in direktivam iz centrale. To lovska organizacija seveda težko sprejema, kar posledično vodi do tega, da se je dosedanji korekten odnos v smislu postavljanja skupnih ciljev in skupnih upravljavskih akcij, porušil. Slovenski lovski dan predstavlja torej reakcijo na to, in sicer z zagotavljanjem oz. ponujanjem pomembnih strokovnih dejstev in podatkov, zakaj je to narobe. Drugi sklop predavanj je bil namenjen upravljanju in predstavitvi stanja drugih vrst, ne le parkljarjev, kot sta denimo volk in bober, torej drugih pomembnih vrst vseh kopenskih ekosistemov, ki lovsko organizacijo pomembno tangirajo, zato je pomembno, da se lovski javnosti predstavi tudi stanje teh populacij. Zadnji sklop predavanj pa je bil namenjen upravljanju s prostorom, zlasti v severovzhodnem delu Slovenije, kjer je problem degradacija prostora, kjer so monokulture in njivske površine, kjer ni ustreznih obmejkov, mejic oz. remiz in posledično ni ustreznih pogojev za malo divjad. Tukaj so zelo veliki vplivi različnih dejavnosti v prostoru, ki slabijo ekosistemske danosti, zato je smiseln premislek o oblikovanju pametne politike upravljanja,« je vse tri sklope zanimivih predavanj strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije strnjeno povzel dr. Pokorny.

Na letošnjem posvetu je bilo osvetljeno stanje in upravljanje populacij divjadi v Sloveniji v širšem evropskem kontekstu, tj. primerjalno s stanjem v nekaterih drugih državah. Predstavljeni so bili izzivi in priložnosti, s katerimi se – podobno ali morda drugače kot drugje – srečujemo pri upravljanju populacij divjadi pri nas. V delu javnosti, ki teži k spremembi obstoječega sistema, se namreč pogosto sliši: v tujini pa je tako, tam je bolje, tam je… In kako je tam zares? Lahko na stanje in dogajanje v populacijah in o vplivih divjadi na okolje res sklepamo ter sprejemamo odločitve zgolj na osnovi opazovanj v lastnem vrtu oz. lovišču, ki ga morda edinega poznamo? Ali pa je morda bolj smiselno, da uporabimo številne podatke neprecenljive vrednosti, ki jih na območju celotne države zbirajo slovenski lovci, te podatke ustrezno strokovno obdelamo, najnovejša strokovno-znanstvena spoznanja pa nato prenesemo v upravljavski proces? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja so podali številni slovenski in tuji strokovnjaki s področja lovstva ter raziskav divjadi.

Priloženo si lahko preberete tudi gradivo z izvlečki predavanj 9. Slovenskega lovskega dne: Gradivo 9. Slovenski lovski dan.pdf

Na spodnjih povezavah pa so na ogled tudi predstavitve, ki so bile prikazane slušateljem 9. Slovenskega lovskega dne:

Ivan Kos, Ali navadni jelen (jelenjad) ne sodi v nase gozdove.pdf

Hubert Potocnik, Bostjan Pokorny, Prednosti in slabosti sedanjega upravljanja z divjim prasicem v Sloveniji.pdf

Katarina Flajsman, Evropska srna (srnjad) v Evropi, pregled nacinov upravljanja z vrsto in primerjava s Slovenijo.pdf

Dragan Gacic, Stanje in upravljanje parkljaste divjadi v Srbiji, pri nas bi jih naselili, pri vas pa ....pdf

Krunoslav Pintur, Upravljanje z divjim prasicem na Hrvaskem.pdf

Ursa Flezar, Klemen Jerina, Izbor najustreznejsih metod za ocenjevanje stevilcnosti prostozivecih pakrkljarjev.pdf

Gorazd Vengust, Diana Zele, Nadzor bolezni pri prostozivecih zivalih na slovenskem, evropskem in svetovnem nivoju.pdf

Tomaz Skrbinsek, Spremljanje stanja in dinamike populacije volka v Sloveniji - kje smo in kam gremo.pdf

Jernej Zupancic, Lokalni vodni viri v lovski praksi - slovenski in tuji primeri.pdf

Rajko Bernik, Prostoživeče živali in kmetijski prostor.pdf

Vesna Zupanc, Spremembe v slovenskem kmetijskem prostoru in habitatih.pdf

Miran Dakovic, Srecko Felix Krope, Koliko je vredno zivljenje v mejicah.pdf

Služba za odnose z javnostmi, Lovska zveza Slovenije