Novice

Novinarska konferenca Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije

Jasna kovačič Siuka, 1. december 2015

Na današnji tradicionalni skupni novinarski konferenci sta predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl predstavila uresničene aktivnosti v iztekajočem se letu, prav tako pa so lovci in ribiči opozorili na izzive in težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta nevladni naravovarstveni organizaciji, ki pod svojim okriljem združujeta skoraj 33 tisoč članov. Financirata se iz članarin, delo oziroma prispevek k ohranjanju narave lovcev in ribičev pa temelji na prostovoljstvu. Lovci na primer letno opravijo skoraj milijon ur neplačanega dela, od tega večinoma v loviščih. Lovci in ribiči se povezujejo z drugimi nevladnimi organizacijami in stremijo k uresničevanju skupne zaveze o usklajenem varovanju narave, velik pomen pa zvezi dajeta tudi izobraževanju in naravovarstvenemu ozaveščanju članstva. 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope je pred iztekom svojega drugega štiriletnega mandata predstavil tudi delo vodstva v obdobju 2008–2016. Poudaril je, da so v tem obdobju dajali velik poudarek mednarodni dejavnosti, zaradi česar je ugled Lovske zveze Slovenije v mednarodnih lovskih organizacijah danes na zavidljivi ravni. V obeh mandatih je bilo vloženega precej truda, da je delovanje Lovske zveze Slovenije transparentno, da so stvari sledljive, vidne, vsakomur dostopne. Tudi zaradi tega je bilo uvedeno letno poročilo, ki za lansko leto obsega preko 70 strani. Nadgrajevali so lovski informacijski sistem LISJAK, za katerega si želijo, da bi postal državni program, v katerega bi vnašala podatke tudi lovišča s posebnim namenom in drugi. Nadaljevali so s stiki z vladnimi organizacijami in ministrstvi. Stalna srečanja z resornim ministrstvom dajejo rezultate v vsakodnevni komunikaciji in na zakonodajnem področju, je še povedal. 

Predsednik Lovske zveze Slovenije je govoril tudi o aktivnostih Lovske zveze Slovenije, ki so povezane s postavljanjem žičnate ograje, s katero želi Slovenija na meji s Hrvaško regulirati migrantski tok v t. i. begunski krizi. Povedal je, da je Lovska zveza Slovenije na lastno pobudo pozvala vse lovske družine v obmejnem pasu, naj zagotovijo redni dnevni nadzor tehničnih ovir v okviru čuvajske službe, s strani vodij revirjev in drugih lovcev ter o tem vodijo evidenco. Vodstvo Lovske zveze Slovenije je bilo povabljeno na sestanek z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Govorili so o preprečevanju škode na divjadi s postavitvijo odvračal od tehničnih ovir za preprečevanje razpršenosti in usmerjanje ljudi. Državni sekretar je sprejel predloge vodstva Lovske zveze Slovenije z razumevanjem in napovedal imenovanje koordinatorja za postavitev in nadzor odvračal na državnem nivoju, o čemer bodo Lovsko zvezo Slovenije še obvestili. 

Dr. Tomaž Skrbinšek, raziskovalec na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavil aktualni potek monitoringa medveda v Sloveniji, ki poteka ob sodelovanju lovcev v okviru projekta LIFE DINALP BEAR. Gre za akcijo ocenjevanja številčnosti medvedov s pomočjo genetike, več kot 2000 sodelujočih, večinoma lovcev in gozdarjev, pa pomaga zbirati vzorce medvedov po celotnem življenjskem prostoru medveda v Sloveniji in na Hrvaškem. Gre za eno največjih tovrstnih akcij v svetu, ki presega običajne nacionalne naravovarstvene okvirje ter postavlja varstvo in upravljanje na edino v naravi smiselno raven – na raven populacije. 

Predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl je povedal, da so ribiči tudi to leto preživeli delovno z namenom zaščite naših voda in ribjega življa. Govoril je o protipoplavnih ukrepih in poudaril, da ribiči ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, če so izvedeni na naravi prijazen način, opozoril pa je, da je ribiška stroka premalo oz. sploh ni vključena v pripravo dokumentacije izvedbe del. Nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke so tako še vedno največja nevarnost prihodnosti ribjega življa pri nas. Dr. Žaberl je posebej izpostavil Program upravljanja rib v celinskih vodah Republike Slovenije za obdobje 2010–2021. Gre za ključni dokument za pripravo ribiškogojitvenih načrtov, zato je Ribiška zveza Slovenije ves čas aktivno sodelovala pri njegovi pripravi. 

Dr. Žaberl je predstavil tudi manj vidne negativne posledice gradnje novih hidroenergetskih objektov. Zaradi gradenj novih hidroelektrarn je potencialno ogrožena neoporečnost podtalnih voda, glavnega vira pitne vode. Ob gnitju organskih snovi v akumulacijskem bazenu hidroelektrarne prihaja do izpustov toplogrednega plina metana v ozračje, pojavlja pa se tudi problematika kopičenja težkih kovin v usedlinah in njihovega odstranjevanja. Poleg preprečitve migracije vodnih organizmov povzroča gradnja akumulacijskih hidroelektrarn še druge negativne vplive na domorodne vrste rib. Kot alternativo gradnji hidroelektrarnam ribiči predlagajo električne aparate z višjo energetsko učinkovitostjo, saj bi po določenih izračunih tako prihranili toliko energije, kot je proizvaja več kot deset hidroelektrarn skupaj.

Peter Solar, predsednik Komisije za pravna vprašanja pri Ribiški zvezi Slovenije, pa je predstavil problematiko dvojnih obremenitev ribiških družin s strani države ter primer enostranskega poseganja lokalne skupnosti v koncesijsko pogodbo med državo in posamezno ribiško družino.  

Fotografija (od leve proti desni): dr. Tomaž Skrbinšek, raziskovalec na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije, in Peter Solar, predsednik Komisije za pravna vprašanja pri Ribiški zvezi Slovenije.  

Podrobnejše informacije najdete v priloženem gradivu.

Gradivo LZS in RZS.pdf