Novice

Posledice nespametne politike upravljanja z divjadjo so letos dobro vidne

4. december 2019

»Posledice nespametne politike upravljanja z divjadjo so letos dobro vidne. Razočaran sem, ker se je upravljanje z zvermi preselilo na politično raven,« je na skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije 3. decembra poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Foto: Tadeja Smolej

»Pričakujemo, da v prihodnje poseganja v populacije ne bomo več reševali z interventnimi zakoni in političnimi pritiski, temveč argumentirano, na strokovnih temeljih, kot je bila večletna uspešna praksa. Kljub dogovorom in ponovnemu imenovanju več delovnih skupnih smo razočarani nad dolgotrajnostjo postopkov na Ministrstvu za okolje in prostor. Zadnja leta vztrajno zahtevamo, da se morajo priprave na sprejetje odloka, ki omogoča poseganje v populacijo medveda in volka, začeti na začetku leta, da je mogoč začetek izvajanja odstrela v oktobru, kar bi sploh pri medvedu pomenilo učinkovito ustavitev rasti številčnosti. Kljub vsem dogovorom tudi letos omenjeni odlok ni sprejet pravočasno,« je opozoril mag. Lado Bradač.

Velik izziv ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam

Velik izziv za Lovsko zvezo Slovenije še vedno ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam po 14. členu Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Ne kot nam ponuja kmetijsko ministrstvo, to je z brezplačnim najemom, ampak tako, kot je to omogočeno pašnim skupnostim. Tudi tukaj dobro sodelujemo z Ribiško in Planinsko zvezo Slovenije, ki imajo podobno težavo in jim sklad odvzema zemljo, za katero lahko dokažejo, da so jo kupili,« pravi Bradač.

Po drugi strani pa je Bradač državo pohvalil, saj je prvič za izvajanje javnih nalog LZS namenila sredstva iz državnega proračuna: »Doslej smo lovci izobraževanja financirali sami. 50.000 evrov ni veliko, a za nas pomeni ogromno, je korak v pravo smer«. Izpostavil je tudi načrtovano gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici z možnostjo dograditve lovskega in ribiškega muzeja; v prihodnjem letu naj bi začeli s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Afriška prašičja kuga ne bo zaobšla Slovenije

Kot je pojasnil direktor Strokovne službe LZS Srečko Žerjav, se afriška prašičja kuga (APK) nezadržno širi, po zadnjih podatkih je prisotna že v dvanajstih državah članicah Evropske unije: »Le še vprašanje časa je, kdaj bo dosegla Slovenijo. Kljub temu se priprava izrednega zakona o APK pri nas vleče že dve leti. Slovenska vlada mora zagotoviti financiranje.« APK se je v letu 2019 razširila v Srbijo (v bližino meje z Romunijo), v Bolgarijo (v bližini meje z Grčijo) in Belgijo, že drugo leto pa se z APK borijo na Madžarskem in Poljskem. Na Madžarskem se je letos iz vzhodnega dela razširila čez Donavo, na Poljskem pa se je zgodil preskok iz vzhodnega dela države v tri okrožja ob meji z Nemčijo. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) poudarja, da je bistveni pogoj za zaustavitev širjenja APK tesno sodelovanje veterinarjev in lovcev.

Smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev jakosti poka

Novi zakon o orožju bi moral smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev (moderatorjev) jakosti poka. EU uredba o orožju namreč ne postavlja nobenih omejitev za uporabo teh tehničnih pripomočkov. Polega tega strel v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah pogosto vznemiri občane, ki nemalokrat prijavijo kršitve javnega reda in miru policiji. »Uporaba zaviralcev jakosti poka pri lovu je brez dvoma tudi v interesu javnega zdravja, smo tveganju poškodbe sluha izpostavljeni praktično vsi lovci, pa tudi lovski psi,« pojasnjuje Žerjav.

Začetek odstrela šakalov

Nova zgodba, ki čaka lovce v prihodnjem letu, je šakal, ki je bil umaknjen iz uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in bo od maja 2020 lovna vrsta divjadi. Od novembra 2016 do sredine leta 2019 je bila prisotnost šakalov zabeležena v 1.360 zapisih oz. v 191-ih loviščih; od tega je bila prisotnost teritorialnih osebkov zaznana v 249, klateških osebkov pa v dodatnih 112-ih območjih. »V letu 2019 je v Sloveniji skoraj zagotovo živelo več kot 1.000 šakalov,« je povedal dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS, »do konca novembra jih je bilo evidentirano povoženih 18, kar je več kot kadarkoli prej.« Podrobnejši načrt glede šakalov naj bi bil znan spomladi.

Konec letošnjega leta bo v 21.500 izvodih izšla že 42. knjiga Zlatorogove knjižnice z naslovom Evrazijski šakal. Gre za prvo obsežnejše delo (monografijo) o evrazijskem šakalu v našem in evropskem prostoru, ki je nastalo kot plod dela in znanja naših domčaih raziskovalcev, pa je izpostavil dr. Arpad Köveš, predsednik Uredniškega odbora založništva LZS.


Pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca

Spremenjene razmere v okolju imajo še največji vpliv na t. i. malo divjad, nekatere vrste ptic ter poljskega zajca. V okviru Komisije za upravljanje z divjadjo so skupaj z upravljavci lovišč pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca. »Primanjkuje nam teoretičnega znanja o tej vrsti v naših razmerah. Ovrednotenje vpliva kmetijskih politik, klimatskih sprememb in drugih dejavnikov na populacije male divjadi ni možno brez boljšega poznavanja osnovnih ekoloških in ostalih bioloških značilnosti teh vrst,« je med drugim povedal dr. Ivan Kos.

Divjad v naseljih in drugih nelovnih površinah

Do največjih konfliktov med ljudmi in divjadjo prihaja na prometnicah. V letošnjem letu so bile zato izvedene številne aktivnosti za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo, ki jih brez sodelovanja lovcev nikakor ne bi bilo mogoče izvesti. Na več kot 400 kilometrih najbolj problematičnih odsekov državnih cest so se nameščala zvočna in svetlobna odvračala oz. t. i. modri odsevniki. »Pripravljajo se tudi strokovne podlage in projektna dokumentacija za izgradnjo zelenega mostu preko avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna in aktivnost za zmanjšanje povoza na železniških tirih,« je omenil dr. Pokorny.

Upravljanje s populacijami divjadi je pravzaprav onemogočeno tudi na drugih nelovnih površinah, še zlasti v naseljih. S to problematiko se srečuje vedno več upravljavcev lovišč, saj je širjenje naselij in posledično zahajanje divjadi na nelovne površine vedno bolj pogost pojav. »LZS bo med drugim sodelovala pri pripravi protokolov ravnanja v primeru pogostejšega zahajanja in večjih konfliktov z divjadjo na nelovnih površinah, tej problematiki pa bomo posvetili tudi strokovno posvetovanje v sklopu 12. Slovenskega lovskega dne,« je napovedal dr. Pokorny.

Vidre plenijo matične jate soške postrvi in lipana

Medtem ko so ribiči zadovoljni z reševanjem težav s kormorani, so opozorili na vedno več ribojedih zveri, kot so vidre, ki so se zlasti pojavile na Primorskem. Tako so bili opozorjeni na vidrino plenjenje rib matične jate soške postrvi in lipana v ribogojnici Tolmin kot tudi na populacijah drugih rib v gojitvenih in lovnih revirjih drugih ribiških družin. Zato so se z Ministrstvom za okolje in prostor dogovorili za monitoring, koliko je v resnici vider in kaj bi se dalo narediti.

Ribiči opozarjajo na morebitne negativne posledice gradnje HE na srednji Savi: »ocenjujemo, da grožnja za najvitalnejši habitat sulca v Sloveniji še ni prenehala,« je povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličič. Ribiška zveza opozarja tudi na posledice podnebnih sprememb na populacije domorodnih vrst rib: »Pred leti skoraj neznan pojav pregrevanja vode, neenakomerne razporeditve padavin in ostali nespametni človeški posegi v rečno okolje poslabšujejo dolgoročno možnost preživetja potočnice, lipana in sulca.«

Urša Kmetec

GRADIVO

Foto: Tadeja Smolej