Objavljamo predstavitev predsedniških kandidatov. Vrstni red objavljenih besedil predsedniških kandidatov je urejen po abecednem redu začetnic priimkov kandidatov.
Mag. Lado Bradač:
Rodil sem se leta 1964 v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer sem preživljal otroštvo. To so bili časi, ko sem brez težav tudi sredi belega dneva srečeval jelenjad v bližnjem državnem lovišču. Odšel sem v Ljubljano, kjer sem se šolal in kjer še vedno delam. Imam diplomo pravnika za notranje zadeve, nato sem študiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Študij sem končal z magisterijem na FDV na programu javne uprave. Bil sem aktivni udeleženec vojne leta 1991. Nato sem opravljal različne naloge in funkcije. Trenutno sem generalni direktor enega od direktoratov na Ministrstvu za notranje zadeve. Prebivam v Preserju, v občini Brezovica, kjer imam to srečo, da lahko na terasi hiše poslušam rukanje jelenov.
Zame lovstvo ni hobi, pomeni mi sestavni del in način življenja. Od leta 2005 sem starešina/predsednik LD Tomišelj in od leta 2007 predsednik ZLD Ljubljana, trikrat sem bil izvoljen za člana UO LZS, dva mandata sem podpredsednik LZS. Delal sem v različnih komisijah in napisal poglavje v zadnjem lovskem priročniku. Uspelo mi je zagotoviti učinkovit in stroškovno sprejemljiv program lovskim družinam, ki delujejo v okviru ZLD Ljubljana. Veliko dela sem opravil, da smo lovci ob spremembah lovskega zakona dobili 20-letno koncesijsko obdobje za upravljanje lovišč in si zagotovili prednostni vrstni red pri podelitvi koncesij LD. Leta 2008 pri spremembah zakona sem z nekaterimi predsedniki območnih zvez uspel narediti premik in lovci smo se v lovskih oblekah podali na balkon parlamenta. Kot lovec bi bil raje na lovu, a menim, da včasih pridejo pred nas določene zadeve, ko se moramo pojaviti in oglasiti tudi v javnosti. Lovci vse premalo skrbimo, da smo s pozitivnimi dogodki prisotni v javnem življenju in medijih. Naša organizacija se mora odzivati na spremembe in nanje ustrezno odgovarjati. Ljudje v mestih so vse bolj odtujeni od narave in jih zmede že pojav »žleda«. Prenekateri ne razumejo »zakonov narave«, zato še manj nas, lovce. Tako kot v svetu se tudi pri nas pojavljajo zagrizeni nasprotniki lovcev. A bomo morali zato vse bolj znati sprejemati kritike, argumentirano in strpno predstaviti naša stališča in delo javnosti, odpravljati pa tudi slabosti v svojih vrstah.
V preteklosti se je kot naša velika skupna ovira izkazala raznolikost stališč in interesov znotraj lovske organizacije. Morda zato v veljavnem lovskem zakonu ni navedenih tudi območnih zvez lovskih družin!? Neenotnost je povzročila, da so se do leta 2008 predsedniki LZS menjavali na leto ali dve, kot po tekočem traku. Še bi lahko našteval nekatere naše slabosti, a pomembno je, da so se do danes razmere uravnovesile. Znotraj lovskih vrst se moramo dogovoriti za skupne ključne cilje in le enotni jih bomo lahko dosegli. Smo velika interesna skupina, ki je dobro organizirana. V lovstvu vsak dan poteka veliko aktivnosti: od raznih izobraževanj do strelskih tekmovanj, strokovno-znanstvenih srečanj in drugih, sodelujemo v raznih projektih. Delo območnih lovskih zvez sofinancira LZS oziroma plačuje opravljanje osnovnih ključnih programov. Ne smemo pozabiti na ustanovitev Zelenega sklada, ki je namenjen za pomoč članom ob tragedijah in naravnih nesrečah. Poleg drugih naših komisij je pomembno delo komisije Mladi in lovstvo. Vse komisije LZS uspešno opravljajo svoje delo. Žal še vedno ključni nerešen problem ostajajo razmere v lovski kinologiji. Kar zadeva založniško-uredniški programu, je bil velik strokovni dosežek izdaja knjige, lovskega priročnika, Divjad in lovstvo. Vesel sem, da je bil sprejet predlog, naj vsak lovec dobi lovski koledar z izbranimi fotografijami prostoživečih živali naših naravoslovnih fotografov. Ko tak koledar vidim tudi na steni pri nekom, ki ni lovec, je zame več vredno kot oglas za našo organizacijo – neprecenljivo.
Moj program vsebuje tudi nadaljevanje sodelovanja z drugimi nevladnimi organizacijami, kjer smo poiskali skupne interese (npr. z ribiči). Združeni smo močnejši in lažje uresničimo skupne cilje. V prihodnje moramo razširiti programe sodelovanja z državnimi organi.
Nadaljevati je treba z uveljavljanjem zahtev po prožnejšem načrtovanju v lovstvu. Primer takih potreb je sprememba režima odstrela pri divjih prašičih, ki upravljavcu lovišča omogoča, da sam določi obseg odstrela. V Sloveniji imamo zdaj enega bolj zapletenih sistemov načrtovanja in dokazovanja odstrela. Zavzemam se za poenostavitve in trdim, da mora imeti lovska družina (ki je objektivno odgovorna za škode) tudi temu primerno pravice, ne zgolj dolžnosti! Še naprej bom iskal možnosti, da bi naši lovski čuvaji pridobili večja pooblastila in vlogo, s katero bi lahko učinkovito preganjali kršitelje in pomagali pri širšem varstvu narave. Ne more biti vsepovsod v gozdu prosta proga za motokrosiste!
Zavedati se moramo, da se je v 100-letni zgodovini naša lovska zveza in večina lovskih družin ohranila tudi zaradi našega temeljnega poslanstva, ki se mora skozi čas prilagajati novim razmeram. Ker to znamo, so se ohranile tudi območne lovske zveze in se je ustanovila celo nova območna lovska zveza. Ne glede na zatečeno stanje moramo zagotoviti, da bodo vse zveze ob zmernih stroških delovale v korist svojih članov. Enako velja tudi za območna združenja upravljavcev lovišč (OZUL); njihovo delo je zakonsko določeno in ga je mogoče finančno ovrednotiti ali medsebojno primerjati.
Objekt LZS na Župančičevi v Ljubljani ni ustrezen, potreben pa je tudi obnove. Predlagam, da namensko zbrana sredstva (od prodaje objektov iz nekdanjih lovišč) uporabimo za gradnjo novega, funkcionalnejšega objekta LZS z dovolj velikim parkiriščem. Moramo iti v korak s časom. Sredstva za to imamo in lahko vam zagotovim, da se zato ne bo zmanjšal obseg dejavnosti strokovnih služb in ne povečala članarina. Sedanji sedež LZS je primeren za preureditev v ambasado. Z uspešno oddajo v najem bomo pridobili vir za financiranje delovanja LZS. Seveda se zavedam, da je to projekt, za katerega je treba pridobiti široko soglasje in ustrezen nadzor.
V svojem programu ne obljubljam všečnih stvari (npr. ustanovitev zavoda za lovstvo, ki je bil v programih prejšnjih kandidatov); zavedam se, da so nekateri cilji težko uresničljivi. LZS je državi že ponudila, da bi brezplačno opravljala sistem načrtovanja (ponudba, ki še vedno velja), vendar z resornega ministrstva ni odziva. V Sloveniji je uveljavljeno načelo, da je divjad naravna dobrina in tako mora ostati tudi v prihodnje. To divjad varuje tudi pred »divjo privatizacijo«, katere rezultate vidimo že v sosednji državi. Svet spoznava, da narava ne prenese kapitalistične miselnosti oziroma pridobitnega izkoriščanja. Posledice takšnega ravnanja so pogosto nepopravljive. Zato sem nasprotnik predlogov »res nullius« ali »tam, kjer dol pade«. Lov mora biti podrejen ekološkim razmeram v habitatih, ekonomski učinki ne smejo stopiti v ospredje oziroma morajo biti podrejeni naravovarstvenim načelom! Že desetletja lovci spoštujemo načelo preudarne trajnostne rabe naravnih virov (divjadi), kar pomeni, da lahko iz narave jemljemo le toliko, da ne ogrozimo obstoja nobene vrste. Naše poslanstvo je, da to, kar smo dobili od naših prednikov, tudi ohranimo za naše zanamce. Dejstvo je, da pravilno načrtovan lov ne ogroža divjadi, pač pa jo ogrožajo in uničujejo prehitre kvarne spremembe krajine in pohlep po dobičku. Še bolj aktivni moramo biti na področju mogočih boljših rešitev v prid divjadi (npr. zeleni mostovi) in zahtevati, da se denar od koncesij usmerja v takšne projekte, ki zagotavljajo ugodno stanje divjadi in habitatov.
Tudi druge je treba prepričati, da je lov sestavni del varstva narave, kar dokazuje Ministrstvo za okolje in prostor z vsako leto natančno določenim odstrelom sicer zavarovane vrste, medveda. Dejstvo je, da če lovci ne bi že stoletja skrbeli za divjad, dandanes ustanovljene naravovarstvene organizacije ne bi imele česa varovati. Po drugi strani moramo lovci opravljati tudi odstrel divjadi v kmetijski krajini, sicer kmetje ne bi imeli nobenega pridelka. Skratka, skrbimo za ravnovesje, ki ga moramo vseskozi uveljavljati. Na naše delo smo lahko ponosni, četudi smo pogosto deležni neupravičenih oz. pavšalnih obtožb.
Smo lovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki jo moramo nadaljevati. V primerjavi z našimi sosednjimi državami smo uspeli uveljaviti sistem, ki v prvi vrsti koristi divjadi in njenemu naravnemu okolju. V tem sistemu ima vsak dobro misleči lovec tudi svoje mesto.
mag. Lado Bradač
Franc Jarc:
Franc Jarc sem lovec z opravljenim lovskim in lovskočuvajskim izpitom, član LD Plešivica – Žužemberk, kjer že tretji mandat opravljam funkcijo predsednika, drugi mandat pa sem tudi predsednik ZLD Novo mesto ter drugi mandat predsednik IO OZUL I. novomeškega LUO. Sem član zdajšnjega UO LZS, izteka pa se mi tudi štiriletni mandat v osrednjem svetu ZGS in predsednika sveta OE ZGS Novo mesto.
Za predsednika LZS kandidiram, ker si želim še bolj povezati slovenske lovce, da bi s kakovostnim delom dosegli, da bi lovska organizacija ponovno postala najpomembnejša naravovarstvena organizacija v Republiki Sloveniji.
V prihodnje je treba delo Lovske zveze Slovenije usmeriti na posamezne projekte, ki bodo v korist narave in lovstva v Sloveniji. Imamo močno organizacijo, ki je najbolj usposobljena in ima največ znanja na področju lovstva v Sloveniji. Žal pa tega ne znamo izkoristiti. Znajo pa to izkoriščati vsi drugi za svojo promocijo in prek dela, ki ga zanje opravijo slovenski lovci, prihajajo tudi do namenskih sredstev na različnih razpisih. V določenih projektih sicer sodelujemo tudi mi, vendar le kot stranski partnerji. V prihodnje je treba doseči, da bomo lovci nosilci ali vsaj enakovreden partner pri teh aktivnostih in ne le obrobni igralci.
Velika slabost je, da drugi sprejemajo pomembne odločitve, ki se nanašajo na lovstvo, lovske organizacije pa smo potisnjene na stran; lahko sicer sodelujemo, tudi usklajujemo, vendar pa dokončno najpogosteje odločajo o lovskih zadevah v institucijah, ki imajo na lovstvo in divjad včasih drugačen pogled ter druge interese in cilje. Pri tem mislim na dolgoročne lovske načrte, letne lovske načrte in različne podzakonske akte, ki zadevajo lovstvo. S tem v povezavi moramo lovci ponuditi državi možnost, da bi vsaj kratkoročno lovsko načrtovanje prevzele v roke lovske organizacije. Lovci smo namreč uspešno opravljali načrtovanje vrsto let in menim, da smo ga sposobni kakovostno in strokovno opravljati tudi v prihodnje.
Menim, da je pomembno kakovostno in konstruktivno, t. j. na enakovredni ravni zasnovano sodelovanje LZS z državo kot lastnico divjadi, ki je v prid pravilnemu upravljanju s populacijami lovnih vrst prostoživečih živali (divjadi).
Glavne umeritve mojega vodenja LZS:
- Pri zakonodaji in podzakonskih aktih, ki urejajo področje lovstva in varstva narave, želim doseči večjo vlogo in spremembo nesorazmerno velikih kazni za lovske organizacije, ki jih predvideva zakon, doseči ustreznejše lovsko načrtovanje, ureditev položaja OLZ, podaljšanje koncesijskih pogodb upravljavkam lovišč …
- Pri načinu dela in sistemizaciji delovnih mest v LZS se moramo zavedati, da mora LZS postati servis lovskim družinam (LD), upravljavkam lovišč, zato mora sistematizacija izhajati iz zagotavljanja potreb članic LZS. Na delovno mesto direktorja je treba zaposliti visoko strokovno osebo, ki mora postati gonilna sila dela in strokovnega delovanja na LZS v korist celotne lovske organizacije, divjadi in narave.
- Kratkoročno bo način financiranja LZS v osnovi ostal približno enak, dolgoročno pa moramo v tem mandatu doseči, da se finančna obremenitev članov članic LZS zmanjša, sredstva pa bi se nadomestila iz državnih in evropskih razpisov, s prijavami in opravljenimi deli v projektih, ki so namenjena tej dejavnosti.
- Doseči je treba večji vpliv pri dogajanjih na področju naravovarstva in lovstva v primerjavi z državo in povečati sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami na področju varstva narave in okolja.
- Na področju izobraževanja je treba predavatelje oz. predavateljske aktive še dodatno usposobiti za to zahtevno delo in nadaljevati z izobraževanjem v programih za lovske pripravnike, lovske čuvaje ter lovske mojstre. Razširiti je treba mrežo lovskih taborov za mladino, ki so se izkazali kot odlična oblika dela z mladimi. V osnovnih in srednjih šolah bomo vzpostavili izobraževanje z različnimi načini vstopa v šole; lahko v obliki krožkov z lovsko tematiko, lovsko izobraževanje v okviru naravoslovnih dni, v okviru šol v naravi ipd. Pri teh oblikah lahko lovci s svojim znanjem zelo pomagamo pri vzgoji mladih ljudi za namene varstva okolja, jih pomagamo ozaveščati in krepiti njihovo naravovarstveno zavest.
- Prostorsko stisko LZS je treba urediti tako, da nekje v okolici glavnega mesta poiščemo primerno mesto, kjer bi na enem mestu imeli vse potrebne prostore za vodstvo in strokovne službe LZS (pisarne in spremljajoče prostore) in zagotovili tudi prostor, ki bo dovolj velik za potrebe občnih zborov LZS, kjer bi bil lovski muzej, lovska knjižnica, učilnice za izobraževanje lovcev. Torej zemljišče, kjer bi imeli lahko tudi učilnice v naravi, naravoslovne učne poti, prostor za vseslovenski tabor mladih, lovsko trgovino, prostore za lovske razstave in vse, kar še sodi v ta sklop.
- LZS mora z argumenti in razgovori doseči, da bodo lovske organizacije enakopravne sogovornice pri procesih načrtovanja in odločitvah, ki zadevajo upravljavce lovišč. Velikokrat se soočamo z neustreznim načrtovanjem, ki ni usklajeno z dejanskim stanjem v naravi. LZS mora na težave upravljavk lovišč opozarjati in v razgovorih z institucijami, ki so zadolžene za načrtovanje, poiskati najustreznejše rešitve, ki bodo v korist narave, divjadi, države, upravljavk lovišč in slovenske lovske organizacije. Kajti le pravilno upravljanje z divjadjo zagotavlja trajnostno rabo narave in biotsko raznovrstnost.
- Pri lovski kulturi je pomembno nadaljevati z letnimi srečanji lovskih pevskih zborov in skupin rogistov, humanitarnimi koncerti …
- Zavedati se moramo, da je LIS – Lisjak plod lovske organizacije, ki je v ta sistem vložila veliko dela, znanja in sredstev. Lisjak je edini lovskoinformacijski sistem v državi z izjemnim naborom podatkov, ki je lahko podlaga za marsikateri projekt na področju lovstva –naravovarstva in ki ga bo v prihodnje opravljala LZS. Vse podatke, ki so v Lisjaku, so namreč vnesli naši člani. Je naš ponos in adut pri vseh pogovorih z različnimi organizacijami in institucijami, ki želijo uporabljati tudi naše podatke. Vsi tisti, ki imajo namen uporabljati to bazo podatkov, pa bi morali za pridobljene informacije prispevati ustrezna sredstva lovski organizaciji.
- Organizirati posvetovalni organ LKD na ravni LZS, ki bo v pomoč pri delu LD in kinologom na tem pomembnem segmentu dela lovcev v Sloveniji. V prihodnje je treba poenotiti delovanje LKD in vsega, kar je povezano z njihovim delom.
- Vsebina v reviji Lovec se mora približati željam slovenskega lovca in opisovanju njegovega dela, lova in drugih dejavnosti v vseh lokalnih okoljih. Pomembno je, da je napisanega čim več o rednih dejavnostih upravljavk lovišč. Lovska organizacija ima veliko lovske literature, ki pa žal ni zbrana na enem mestu. Organizirati je treba sistematsko zbiranje in zbrati vse biltene/zbornike, izdane ob obletnicah LD.
- Nadaljevati je treba sodelovanje z zamejskimi in sosednjimi lovskimi organizacijami, prav tako pa tudi z mednarodnim sodelovanjem, posebno še s FACE in CIC …
V tem jedrnatem povzetku programa sem navedel le nekaj poudarkov, veliko predlogov za delo Lovske zveze Slovenije pa pričakujem še od slovenskih lovcev. Menim, da imate prav vi svoje mnenje, kaj je treba še postoriti, katere so prednostne naloge. K sodelovanju nameravam povabiti vse, ki jim je mar za razvoj in ugled slovenskega lovstva; skupaj bomo najlažje začrtali pravo pot, za uspešno delo naše organizacije v Sloveniji tudi v prihodnje. V ta namen bom za vas in vaše ideje določil termin v mesecu, ko vam bom na voljo za razgovor. Hvala vsem, ki me z mojim programom podpirate. Izvoljenim organom Lovske zveze Slovenije želim uspešno delo in uspešno vodenje slovenske lovske organizacije.
Franc Jarc
Ivo Trošt:
Ivo Trošt (rojen leta 1963 v Postojni) sem mladost preživel na rojstnem domu na vinogradniški kmetiji v Vipavski dolini. Lovstvo sem vzljubil že v mladosti, ko sem spremljal strica na pogonih na skupnih lovih na malo divjad.
Po končani klasični gimnaziji v Ajdovščini sem odšel na služenje vojaškega roka v Beograd. V armadi sem si pridobil spoštljiv odnos do orožja, še posebno do slovenskega (Borovlje, Železna Kapla, Kranj …). Ljubezen do starejšega slovenskega orožja je ostala v meni do danes, saj imam v lovski omari le obnovljene starejše slovenske lovske puške.
Po končani fakulteti na gozdarstvu sem se poročil in poklicno ter zasebno zaživel v Slovenskih Konjicah. V začetku devetdesetih let sem vstopil v članstvo LD Slovenske Konjice. Dokaj pogosto sem menjal delovno mesto gozdarja: od revirnega gozdarja, vodje krajevne enote, vodje območne enote do direktorja javne gozdarske službe oziroma Zavoda za gozdove Slovenije. Vmes sem pet let vodil tudi Naravovarstveni javni zavod Kozjanski park. Ob tako dinamičnih zaposlitvah sem si pridobil izjemne delovne izkušnje, ki sem jih nadgradil s članstvom v več LD, glede na kraj službovanja. Zdaj sem član LD Kozje v Savinjsko-Kozjanski ZLD Celje in pridruženi član LD Starše, ki je članica območne Lovske zveze Maribor.
Moj program dela LZS 2016–2020
Ni izgubljen tisti, ki ne ve, kje je;
izgubljen je tisti, ki ne ve, kam gre!
Slovensko lovstvo in krovna organizacija Lovska zveza Slovenije temeljita na štirih lovskih načelih. Temelji mojega lovskega razmišljanja in delovanja so v sloganu Sočutje z naravo in sožitje z družbo!
- Tradicija ohranja lovsko dediščino Slovenskega lovskega kluba (SLD) in neguje lovsko izročilo Slovenskega lovskega društva (SLD). Čeprav dandanes slovenski lovci delujemo pod okriljem Lovske zveze Slovenije (LZS), na nacionalnem slavnostnem lovskem kroju in lovskem klobuku še vedno nosimo v znaku upodobljenega Zlatoroga s kratico SLD. Naj tako ostane tudi v prihodnje!
- Morala in etika trkata na vest lovskega obnašanja vsakega od nas in nam prinašata splošna merila sprejemljivih lovskih hotenj in dejanj, ki smo se jim zavezali. Vedno in povsod nas vodijo načela Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, naša Zaprisega, ustaljeni lovski običaji in lovska noša.
- Tovarištvo, ki ga v medosebnih lovskih odnosih prežema tudi medsebojno spoštovanje. Lovci smo enaki med enakimi. Medsebojni odnosi v lovskih organizacijah naj izžarevajo solidarnost, prijateljstvo, iskrenost in zaupanje. Slovensko lovstvo prisega na trajnostno rabo naravnih virov in dobrin, kar prinaša uravnovešen gospodarski in družbeni razvoj. Zdajšnji prostovoljni sistem naše organizacije in delovanja slovenskega lovstva bom branil s svojim znanjem, izkušnjami, pa tudi dušo in srcem!
- Lovsko znanje vsi lovci ob prebiranju naše mesečne revije, glasila Lovec in knjig iz zbirke Zlatorogova knjižnica nenehno obnavljamo, dopolnjujemo ali na novo pridobivamo znanje. Izobraževalni sistem lovske zveze je dober in učinkovit, vendar ga moramo še izboljšati in dopolniti s sodobnimi informacijskimi trendi in tehnikami. Prizadeval si bom, da v lovske vrste pridobimo mlade, razgledane in delavne kolege, ki bodo uspeli ohraniti zdajšnje in napredno razvijati slovensko lovstvo tudi v prihodnje.
Moje prednostne naloge:
- Izboljšati informiranost lovcev, ker pogosto in povsem po nepotrebnem prihaja do slabe volje med nami. V LZS moramo ustvariti razmere, kjer boste lovci slišani! LZS mora delovati pri upravljanju zaupanja vredno in pri načrtovanju pregledno, zato je nujno ustanoviti Zavod za lovstvo Slovenije.
- Izboljšati podobo v javnosti, ker je ugled slovenskega lovstva pod drobnogledom širše družbe. Prizadeval si bom, da bodo kolegice lovke v LZS uveljavljale svojo žensko vlogo in prispevale k širini delovanja LZS. Potrebujemo še več strokovnih in odločnih nastopov v javnosti, zato je nujno ločiti uredništvi Lovca in Zlatorogove knjižnice!
- Povečati našo solidarnost, ki se mora odražati med lovci vseh lovskih organizacij. Zeleni sklad naj bo zeleni zaklad razdanega prijateljstva in solidarnosti pri plačevanju lovske škode!
- Povečati znanstveno-raziskovalno delo v LZS, ker imamo v svojem članstvu veliko usposobljenih in uveljavljenih strokovnjakov. Znanstveno in raziskovalno delo moramo vključiti v državne in evropske programe sofinanciranja!
- Izboljšati odnose z državnimi strokovnimi službami, ki usmerjajo razvoj kmetijskega prostora, gozdov in zavarovanih območij. Pogosto smo lovci podvrženi izjemno strogemu in podrobnemu nadzoru lovske inšpekcije, čeprav so hkrati v naših loviščih »namerno« spregledani in nekaznovani nedovoljeni posegi v naravni prostor.
- Izboljšati sodelovanje z ministrstvi, pristojnimi za upravljanje narave in vrstami prostoživečih živali (divjadjo). Vloga in vpliv LZS pri sprejemanju lovske in naravovarstvene zakonodaje ter pri lovskoupravljavskem načrtovanju je bistveno premajhna!
- Izboljšati sodelovanje z lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, da postanejo naši partnerji in zavezniki. LZS mora sodelovati pri spremembi namembnosti koncesnin, ki naj se uporabijo za izboljšanje upravljanja z divjadjo. Denar se mora vračati v lovišča, ker lovci upravljamo lovišča in z divjadjo v njih prostovoljno in brezplačno!
- Izboljšati sodelovanje z drugimi sorodnimi civilnopravnimi nevladnimi organizacijami, ki tudi skrbijo za prostoživeče živali in pse. Lovci skrbimo za vse živali preudarno in odgovorno, še posebno za lovske pse, ki so ustrezno izšolani naši pomočniki. Nikoli se še ni (in se tudi ne bo) zgodilo, da bi v Sloveniji zaradi lovskih aktivnosti in dejavnosti izumrla katera koli divja živalska vrsta. Lovci moramo ostati prvenstveno naravovarstveniki in varuhi okolja!
- Okrepiti in razširiti mednarodne stike in dejavnost, predvsem v sodelovanju s slovenskimi zamejskimi lovskimi organizacijami, z vsemi lovskimi organizacijami sosednjih držav, Združenjem evropskih lovskih zvez (FACE) in Mednarodnim svetom za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC).
- Zaustaviti moramo trend zmanjševanja članstva članic LZS, ker vedno bolj opazno naše vrste v letu zapusti več lovcev, kot se nam pridruži novih mlajših članov. Komisiji UO LZS Mladi in lovstvo je treba zato nameniti več pozornosti, nuditi strokovne podpore in nameniti tudi več finančnih sredstev.
Pogumno in družno stopimo naprej in ostanimo si lovski tovariši!
Ivo Trošt
