V prostorih Planinske zveze Slovenije so se v torek, 19. januarja 2016, na rednem letnem srečanju sestale podpisnice Dogovora o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki je bil novembra 2011 sklenjen med Planinsko, Ribiško, Lovsko, Turistično, Čebelarsko in Kinološko zvezo Slovenije.
V prostorih Planinske zveze Slovenije so se v torek, 19. januarja 2016, na rednem letnem srečanju sestale podpisnice Dogovora o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki je bil novembra 2011 sklenjen med Planinsko, Ribiško, Lovsko, Turistično, Čebelarsko in Kinološko zvezo Slovenije. Prisotni predstavniki planinske, lovske, ribiške in turistične zveze so se posvetili predvsem predlogu za vzpostavitev varuha pravic narave v Sloveniji.
Članice skupine za trajnostni razvoj, ki vse izvajajo aktivnosti v naravi, so se s podpisom dogovora novembra 2011 zavezale k usklajenemu varovanju narave in krepitvi načel trajnostnega razvoja, saj se zavedajo, da lahko s složnim delovanjem in izmenjavo uspešnih praks dosežejo boljše rezultate pri delovanju posameznih članic.
Na rednem letnem srečanju so bili prisotni predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, direktor strokovnih služb Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in Senka Vrbica, predstavnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.
Po uvodnem nagovoru gostitelja Bojana Rotovnika, predsednika Planinske zveze Slovenije, so najprej pregledali vsebine zadnjega srečanja, nakar so se lotili ostalih točk dnevnega reda.
Zbrane je najdlje zadržala druga točka dnevnega reda, ki se je posvečala predlogu vzpostavitve varuha pravic narave v Sloveniji. V času od preteklega srečanja so se člani seznanili s primeri dobre prakse, predvsem se je izpostavilo tirolski inštitut. Varuh pravic narave v Sloveniji naj bi sicer uveljavljal pravice narave, zaradi politične oz. ustavne nedefiniranosti pa bi se vsaj v začetku delovanja posvečal predvsem osveščanju javnosti, promocijskim aktivnostim in s pomočjo mreže nevladnih naravovarstvenih nadzornikov spremljanju posegov v naravo ter v primeru suma na nezakonito delovanje tudi podajanju ustreznih obvestil pristojnim institucijam. Seveda je pred dejansko ustanovitvijo varuha najprej treba izdelati analizo stanja ter določiti cilje in želje skupine za trajnostni razvoj. Pri snovanju tega dokumenta je pomoč zagotovil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij.
Nato so se posvetili še aktualnim problematikam s področja naravovarstva. Ribiči in lovci so izpostavili predvsem problematiko tehničnih ovir (žičnatih ograj) na slovensko-hrvaški državni meji. Kljub trenutnemu stanju so pohvalili odziv države na njihove ugotovitve in težave ter možne rešitve. Planinska zveza pa je izpostavila še nesorazmerno kaznovanje kršiteljev Zakona o vožnji v naravnem okolju. Prisotni so se strinjali, da je treba Ministrstvu za okolje in prostor podati skupni predlog spremembe zakona glede zvišanja kazni za voznike motornih vozil v naravnem okolju.
Za konec so predstavniki zbranih organizacij izvolili še novega vodjo te skupine. Namesto Bojana Rotovnika, predsednika PZS, je vodenje skupine prevzel mag. Lado Bradač, predsednik Lovska zveze Slovenije. Naslednji sestanek skupine, kjer bosta osrednji točki podpis pisma o nameri za ustanovitev varuha pravic narave ter podpis skupnega predloga ministrstvu glede zvišanja kazni za voznike motornih vozil v naravnem okolju, bo predvidoma marca.
Matej Ogorevc