Odkriti novi primeri afriške prašičje kuge v Evropi
Po poročilih o velikem številu novih primerov afriške prašičje kuge (APK) v Romuniji v tem poletju, so zadnje dni avgusta odkrili prvi primer tudi na SV Bolgarije. O prvem odkritem primeru APK pri divjih prašičih so 14. septembra poročali tudi v Belgiji. Belgijska agencija za varnost hrane (AFSCA) naj bi prisotnost virusa afriške prašičje kuge potrdila pri dveh pregledanih divjih prašičih iz območja Étalle v provinci Luksemburg.
To je prvi primer okužbe z APK v eni od držav Zahodne Evrope, ki je sedaj prisotna že v desetih članicah Evropske unije.
Afriška prašičja kuga – eden večjih evropskih izzivov
Kako se je bolezen razširila v Belgijo, še niso ugotovili, oblasti pa so že predpisale ustrezne ukrepe. Obvestili so vse deležnike in jih pozvali k izvajanju vseh ukrepov biovarnosti in monitoringa. Ključno vlogo pri tem imajo lovci z obveščanjem o neobičajnem obnašanju divjih prašičev in z zmanjševanjem številčnosti populacije.
Evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis je v svojem govoru na nedavni generalni skupščini FACE v Bruslju, afriško prašičjo kugo navedel kot enega od največjih evropskih izzivov, pri reševanju katerega imamo lovci izredno pomembno vlogo.
Bo Slovenija sprejela izredni zakon?
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo imeli v preteklem letu več sestankov na to temo in ugotovili, da za nujne ukrepe po izbruhu APK pri divjih prašičih v naši državi ni pristojna Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, niti katera druga državna institucija. To seveda pomeni, da nihče ne razpolaga z ustreznimi finančnimi in materialnimi sredstvi v ta namen.
Edino možno rešitev tako vidimo v sprejetju izrednega zakona, s katerim se bodo opredelile odgovornosti in ustrezna finančna sredstva. Glede na številčnost divjih prašičev v nekaterih delih Slovenije, bodo zgolj za odstranjevanje in uničevanje kadavrov poginulih divjih prašičev potrebna velika finančna sredstva, dobra organizacija in ustrezna tehnična opremljenost intervencijskih ekip.
Srečko Žerjav, direktor Strokovne službe LZS
Foto: LZS
