Po delnem občnem zboru Lovske zveze Slovenije je v Mariboru potekal še občni zbor mariborske območne lovske zveze (LZ).
Vodstvo občnega zbora štajerskih lovcev (z leve) Slavko Prah, Marjan Gselman in Tomaž Golob
LZ Maribor združuje 45 lovskih družin (LD) s skupno 2.057 lovci in je daleč največja območna lovska zveza v Sloveniji. Med LD je najštevilčnejša LD Puščava iz Lovrenca na Pohorju, ki šteje 95 članov, najmanjša LD, s 23 člani, pa je LD Vitomarci v Slovenskih goricah.
Na zborovanju, ki ga je vodil predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, so zelo kritično razpravljali o nesprejemljivem odnosu vodstva Lovske zveze Slovenije (LZS) in njenih strokovnih služb do odprtih vprašanj in številnih dobronamernih pobud, ki so jih v zadnjem času nanizali iz mariborskega območja. Menili so, da bi morala biti LZS učinkovitejši servis za vse LD in prisluhniti njihovim dejanskim potrebam. Tudi zdajšnji način organiziranja ni dovolj učinkovit in ne sledi zahtevam sodobnega časa.
“LZS naj bo učinkovitejši servis za vse lovske družine”
V delovanju je še vedno preveč administrativnih in birokratskih stereotipov, zato je naravnost smešno, da so na delnem občnem zboru obravnavali gradivo o delovnem programu in finančnem načrtu LZS za leto 2020 iz novembra lani. Kljub pandemiji zaradi covida-19, ki je za nekaj časa zaustavila dejavnost tudi v lovskih organizacijah, je bilo dovolj možnosti, da bi to in druga gradiva obravnavali že zdavnaj, najlažje preko videokonference ali na drug način, ki ga omogoča moderna informacijska tehnologija.
Udeleženci zato niso varčevali s kritikami na rovaš LZS, ki se mora prilagoditi zahtevam časa in potrebam LD na terenu. Še posebej kritični so bili na račun nesprejemljive prakse vodstva LZS, da se neporabljenih finančnih sredstev delovnih teles in komisij LZS s tekočega programskega leta ne sme prenesti v naslednje programsko leto. To se jim zdi velika neumnost, ki jo je treba takoj odpraviti.
Namesto kvantitete naj vodstvo krovne lovske organizacije bolj razmišlja in podpira kakovostne programe in projekte, ki predstavljajo dodano vrednost delovanja LZS. Naj zapišemo še to, da uradnega predstavnika LZS na delnem občnem zboru v Mariboru ni bilo, in da je na večino zastavljenih vprašanj odgovarjal član njenega UO Marjan Gselman.
Na občnem zboru mariborske LZ pa so v nadaljevanju zborovanja prisluhnili poročilu o opravljenih nalogah in o težavah, s katerimi so se letos soočali zaradi pandemije s covidom-19. Kljub težavam se delo ni ustavilo in tudi strokovna služba LZ Maribor je nenehno zagotavljala učinkovito pomoč LD na terenu.
Zaradi covida-19 oklestili program
Izvedli so tudi načrtovani izobraževalni program, žal pa niso mogli organizirati jubilejnega koncerta ob 10-letnici mariborskih lovskih rogistov in predvidenih jubilejnih lovsko – družabnih prireditev »golažijade« in »ribičije«. V razpravi je bilo veliko govora o težavah, s katerimi se v LD soočajo okoli izvajanja disciplinskih postopkov zoper člane in o še večjih težavah pravnega značaja pri odklanjanju prosilcev za vnovični sprejem v LD. Ker te pogosto nimajo pravno strokovno usposobljenih članov za vodenje teh postopkov, jim bo pomagala LZ s svojo pravno-statutarno komisijo.
Nekaj kritike je bilo izrečene zaradi zaostrovanja pogojev pri preizkusih praktičnega ravnanja z orožjem za novosprejete člane, saj se nekaterim LD veljavni pravilnik LZS ne zdi sprejemljiv. A ker je to pravno veljavni predpis, ga je pač treba dosledno spoštovati, so poudarili predstavniki vodstva LZ Maribor.
So pa udeleženci zborovanja pohvalili delo z mladimi v okviru lovskih taborov, ki jim v mariborski LZ že dajejo novo, aktualnejšo in privlačnejšo vsebino, zaradi katere je med osnovnimi šolami za lovske tabore vse več zanimanja.
Tekst in foto: dr. Marjan Toš
