Jesensko mulčenje in čiščenje jarkov v dolini Drvanje je pogoje za malo divjad le še poslabšalo. Kam to vodi, se sprašujejo slovenskogoriški lovci in bijejo plat zvona.
Skupni jesenski lovi na malo divjad počasi postajajo preteklost. Vse več lovskih družin v Slovenskih goricah jih opušča, nekatere so jih skrčile na minimum. Med njimi sta tudi LD Dobrava in LD Lenart, v katerih so se odstrelu fazanov in poljskih zajcev povsem odrekli. Številčnost teh dveh vrst male divjadi je namreč minimalna in v dobršnem delu lovišč resno ogrožena. Skupne jesenske love so omejili tudi v LD Sv. Jurij v Slovenskih goricah, saj ocenjujejo, da dodatno preganjanje ogrožene male divjadi ni več smiselno. Res je, da so v osrednjih Slovenskih goricah skupne jesenske love lani in letos dodatno skrčili oziroma jih marsikje povsem odpovedali zaradi covid-19.
Spomini na stare čase sicer ostajajo, a še več zaskrbljenosti, kaj bo sploh še ostalo zanamcem
Starejša generacija slovenskogoriških lovcev se rada spominja jesenskih lovov na malo divjad po drugi svetovni vojni in vse do začetka osemdesetih let minulega stoletja. Do takrat so imeli v loviščih dovolj fazanov, zajcev in druge male divjadi, razen poljskih jerebic, ki jih je zdesetkala huda zima 1961/62 in po njej si ta priljubljena poljska kura v osrednjih Slovenskih goricah nikoli več ni opomogla. Številčnost fazana v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšala, v Slovenskih goricah pa je upadla na minimum. Zato se slovenskogoriški lovci ne strinjajo z ocenami, da fazan ni ogrožen.
Lovci iz Slovenskih goric opozarjajo, da izrazito negativno vpliva nanj tudi spomladansko požiganje zaraslih površin in v novejšem času mulčenje. In temu smo bili priče pred dnevi v dolini reke Drvanje v LD Dobrava. Vsi jarki so ostali brez slehernega rastja, kaj šele kritja za poljsko divjad. Najprej spomladi in zdaj še tik pred zimo, kar je življenjske razmere za poljsko divjad dodatno poslabšalo.
Marjan Toš
