Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je konec minulega leta objavilo poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, da so dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevati plavje, odpadke in druge opuščene in odvržene predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.
V Slovenskih goricah so to Globovnica, Velka, Drvanja, Ročica, Rogoznica, Partinjski potok, Brengovški, Stanetinški in Župetinški potok. Osrednja slovenskogoriška vodotoka Pesnica in Ščavnica pa sodita med vodotoke I. razreda.
V skladu z omenjenim pozivom je iz teh vodotokov potrebno odstranjevati odpadke, opuščene in odvržene predmete, v strnjenih naseljih pa je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. Goloseki ob vodotokih niso dovoljeni. Pri odstranjevanju grmičevja in drevja je treba upoštevati določila Zakona o divjadi in lovstvu, po katerih je prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v času med 1. marcem in 1. avgustom.
Gre za pomembno določilo, ki ga še posebej pozdravljajo v lovskih družinah in srčno upajo, da se ga bo končno začelo spoštovati. V preteklih letih so namreč iz večine slovenskogoriških lovskih družin prihajala resna opozorila, da se zakon pogosto krši, in da zlasti zgodaj spomladi na veliko sekajo grmovja in drevje ob vseh manjših vodotokih. Za nameček pa so marsikje tudi požigali grmišča in stare trave, čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno.
Morda bodo opozorila in kritike iz preteklosti zalegle in bo mali divjadi (poljske kure, predvsem fazani in poljske jerebice) ter drugim živim organizmom ostalo vsaj še nekaj naravnih pogojev za preživetje. Dobršen del nekdanjega bogatega naravnega okolja je v obeh največjih dolinah v Slovenskih goricah, torej v Ščavniški in Pesniški sicer uničen, v dolinah manjših pritokov pa se nekaj možnosti za preživetje te divjadi še ponuja.
Marjan Toš
