Pozivu naše krovne lovske organizacije – Lovske zveze Slovenije in področne Zveze lovskih družin (ZLD) Posavja o promociji narave, prostoživečih živalskih vrst, divjadi in dejavnosti lovstva smo se odzvali tudi v Lovski družini (LD) Boštanj in 3. julija izvedli prvi enodnevni otroški lovski tabor.
Zbor udeležencev tabora se je pričel med 7.30 in 8. uro pri lovskem domu LD na Brezovici, kamor so starši in stari starši pripeljali svoje otroke in vnuke. Udeležence je pričakal, uredil vso potrebno dokumentacijo ter nagovoril vestni in prizadevni organizator in hkrati glavni motor otroškega lovskega tabora, gospodar LD Boštanj Milan Primožič. Tabora se je udeležilo 24 otrok, 10 deklic in 14 fantov, hčera, sinov in vnukinj ter vnukov lovcev iz LD Boštanj in nekaterih sosednjih lovskih družin ter podeželskih družin in prebivalcev domačega Boštanja ter zaselkov v njegovem okrožju.
Na začetku druženja je bil kar po lovsko, kot na skupnih lovih, zaukazan zbor ter določen otroški (lovo)vodja tabora, ki ga je častno prevzel sin našega lovca Jožeta, 12 letni Anej Kovač, ki je tako rekoč pridruženi »prijatelj in simpatizer« lovske družine, saj očetu zvesto sledi že nekaj let na vseh lovskih delovnih akcijah, prireditvah in lovih. Vsem otrokom so bile izročene zelene spominske majice na prvi boštanjski lovski tabor, ki so takoj postale del oprave vseh udeležencev. Tako so bili pripravljeni za »delo«.
Razkrili marsikatero skrivnost živali, divjadi in lovstva
Začelo se je z jutranjim sprehodom po lovskem parku, kjer jim je skrivnosti življenja drevesnih vrst naših gozdov, njihovih plodov in skrivnostnih gozdnih živalskih prebivalcev razkril upokojeni gozdarski maček Jože Šinkovec. Sprehod po mini gozdnem okolju je ravno toliko vzpodbudil želodčke mladih, da so se veseljem lotili zajtrka, ki sta ga pripravila prizadevna člana LD Boštanj Dean Vozelj in Emil Majerič.
Ob koncu zajtrka se je otrokom pridružil nov voditelj Rudko Mlinarič, ki jim je v naravnem okolju pod lovskim kozolcem ter s pomočjo didaktičnih pripomočkov LZS (posterji, knjižice, lovske karte …) razkril marsikatero skrivnost živali, divjadi in lovstva. V aktivnem razgovoru z medsebojnimi vprašanji in odgovori ter z obilo nakopičenega Rudkotovega znanja, izkušenj in anekdot so skupaj odkrivali tančice skrivnosti narave ter njenih živalskih prebivalcev, hkrati pa ugotavljali tudi, da lov in lovstvo nista le streljanje divjadi, pač pa mnogo mnogo več od tega.
O gozdnem bontonu, kaj se v gozdu sme in kaj ne
To je bil uvod v osrednji del tabora, ki se je s skoraj dve in pol urnim sprehodom po lovskih stezah odvil v bližnjem gozdu. Tja sta udeležence popeljala Milan in Emil, vmes pa jih je prestregel Marko Jonozovič, na lovskem stolčku in opremljen z lovskim nahrbtnikom, kot se za »zimsko« stojišče lovca spodobi. Otroci so z veseljem vpijali besede o gozdnem bontonu, kaj se v gozdu sme in kaj ne, pa o delu lovcev v življenjskem okolju divjadi.
Izdelali in napolnili smo dve solnici, obiskali avtomatsko krmilnico za divjad, ki jo je pred kratkim obiskala tudi medvedka z mladičema, na poti pobrali vse videne smeti v obliki odvrženih plastenk, pločevink in steklenic ter se naposled ustavili pri dveh lično izdelanih lovskih prežah, pri eni od njih seveda tudi pozirali za skupinsko »gasilsko sliko«, ki ob takih dogodkih ne sme manjkati.
Noge so bile ob koncu sprehoda že pošteno utrujene, grla suha in prazni želodčki so se tudi oglašali. A do kosila smo skupaj v notranjosti lovskega doma izvedli še seznanitev z velikimi zvermi v Sloveniji, s poudarkom na rjavem medvedu, ki je čedalje pogostejši in nič več prehodni obiskovalec našega kraja in lovišča Boštanj. Marko je kot strokovnjak za to področje otrokom poleg tekstovnega in slikovnega gradiva pokazal tudi prave lobanje medveda in volka ter njihove odlitke sledi, ki so otroke navdušile.
Nato pa divjačinski golaž … Kako je prijala kuhana srnica v slastni omaki, ki jo je v kotličku v času med gozdnim sprehodom otrok skuhal Dean. Protestov po neki drugačni in posebni hrani ni bilo, pozivov/prošenj za repete pa kar nekaj.
Po kosilu pa novo presenečenje – otrokom se je pridružil Jani Krivec, član sosednje LD Radeče in priznani lovski kinolog ter kinološki sodnik. Jani je otroke s pomočjo svojega lovskega psa, hanoveranskega barvarja Bokota in slikovnih pripomočkov vpeljal v skrivnosti različnih lovskih pasem, njihovega šolanja, prehrane, iskanja ranjene divjadi po krvni sledi in obnašanja v družbi lovcev ter na samem lovu.
Zasadili lipo v spominskem parku v spomin na prvo druženje
In za konec po krajšem premoru, izkoriščenem za igre z žogo v gozdnem parku, še zaključno presenečenje – vsi udeleženci tabora so skupaj z lovci, ki so otroke vodili čez dan, pridružil se jim je tudi gospodar koče LD Boštanj Branko Podpadec, posadili najbolj značilno slovensko drevo – lipo v spominskem parku, kot spomin na naše prvo in verjamemo ne tudi zadnje druženje. Skupaj z lipo je šla v zemljo tudi steklenica s podpisi hvaležnih udeležencev, ki so jih starši prevzeli v popoldanskih urah.
Sreča v sicer utrujenih otroških očeh ter besede zahvale staršev in otrok so nam lovcem LD Boštanj priznanje in vzpodbuda, da s takimi aktivnostmi nadaljujemo tudi v prihodnje, zavedajoč se, da je naložba v znanje in zavest mladih ljudi o ohranjanju naravnega okolja tisto, kar bo nedvomno prineslo koristi za vse, naravo in družbo. Kdo ve, morda se nam bo kdo od mladih, ki so bili na taboru, že čez nekaj let pridružil na naših mehkih zelenih stečinah. Potencialov, kot so bili Anej, Mark, Filip, Miha, Ema, Katja … je bilo kar nekaj.
Marko Jonozovič, Lovska družina Boštanj
