Trenutki sreče, lepe misli in doživetja naj vam v v novem letu prinesejo osebno zadovoljstvo in uspehe!

TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 26. 12. 2024, ob 20.00, sobota, 28. 12. 2024, ob 20.00 in nedelja, 29. 12. 2024, ob 11.00.
VTV VELENJE: četrtek, 26. 12. 2024, ob 21.20.
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 24. 12. 2024, ob 19.00 in 20.45.
GTV KRANJ: torek, 24. 12. 2024, ob 19.35 in sreda, 25. 12. 2024, ob 18.00.
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 26. 12. 2024, ob 22.00 in petek, 27. 12. 2024, ob 10.00.
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 28. 12. 2024, ob 20.00.
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 2. 1. 2025, ob 20.00.
TV ORMOŽ: petek, 3. 1. 2025, ob 20.00 in nedelja, 5. 1. 2025, ob 10.00.
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 28. 12. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 30. 12. 2024, ob 20.00 in sreda, 1. 1. 2025, ob 10.00.
Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).
Spoštovani lovske tovarišice in tovariši, leto 2024 se izteka in to je primeren čas, da potegnemo črto pod opravljene naloge in se pripravimo na nove.
“Nanizali smo kar nekaj uspehov, nismo pa rešili bistvenih problemov, s katerim se ukvarja Lovske zveza Slovenije, tako kot tudi članice, lovske družine. Ostaja nam nerešen problem boja za ohranitev lastnine lovskih družin. Lovci se bomo temu z vsemi legalnimi sredstvi uprli,” je zatrdil predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki pričakuje, da nam bo v letu 2025 uspelo spremeniti sodno prakso in prepričati zakonodajalca, da ta zemljišča vrne.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Plešivica Žužemberk organizirala že 73. tradicionalni lov »FRATA«.
Zbor lovcev je bil na osrednjem trgu, pred mogočnim gradom v Žužemberku, ki so ga naznanile svečane fanfare Brusniških rogistov, ki jih vodi Zvone Jaklič. Zbranih lovcev je bilo preko sto, iz lovskih družin naše zveze in raznih koncev Slovenije ter tudi avstrijske Koroške, s predsednikom Janezom Kaiserjem na čelu. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi mnogi drugi eminentni lovski tovariši iz vseh koncev naše domovine, med njimi kar trije člani uredniškega odbora revije Lovec. Hvala vsem, ki ste nas počastili s svojo prisotnostjo.
Zbrane so nagovorili predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc, starešina LD Plešivica Žužemberk Aleksander Jordan, ki je predstavil lovsko družino gostiteljico in župan Občine Žužemberk Jože Papež, ki je pohvalil delo lovske organizacije na naravovarstvenem področju z vključevanjem v vsakdanje družbeno življenje občanov. V svojem govoru je rekel, da je občina Žužemberk sicer zadnja po abecedi, po gostoljubnosti pa prva in v to smo se imeli priliko čez dan tudi prepričati.
Zaslužnim lovcem je predsednik Jarc podelil odlikovanja. Najvišje lovsko odlikovanje, Red za lovske zasluge 1.stopnje, sta letos prejela Ciril Brečko, dolgoletni funkcionar v lovski organizaciji, član LD Šentjanž, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti podelitve, in Ivo Kuljaj, član LD Trdinov vrh, lovski funkcionar in dolgoletni član uredniškega odbora revije Lovec, ki je bil na podelitvi prisoten. Red za lovske zasluge 2. stopnje so prejeli Marjan Jenko, Lambert Pate, Tomaž Bedek in Ivan Poreber. Red za lovske zasluge 3. stopnje so prejeli Miha Petrič, Ladislav Vesel, Miha Pugelj, Blaž Gutman, Jernej Zaletelj in Janez Špendal. Zlati znak za lovske zasluge sta prejela Janez Grlica in Zoran Ravbar, Znak za lovske zasluge pa Andrej Novak in Jože Lukek. Vsem odlikovancem so v čast zaigrali rogisti. Iskrene tudi naše čestitke.
Po žrebu stojišč, navodilih za lov in razdelitvi spominskih značk, smo se preselili v lovišče. Vsaka linija stojišč je bila obarvana s svojo barvo, po katerih so se razdelili “štantmani”. Prelepa pokrajina kraške suhe krajine je marsikoga, ki še ni bil tu, presenetila s svojo lepoto in raznolikostjo, predvsem z mogočnimi mešanimi gozdovi. Do nedavnega je bila ta narava bogata z vsakovrstno divjadjo, danes pa prevladujejo zveri in divji prašiči. Srnjadi, ki je bila še pred kratkim najštevilčnejša in ekonomsko najpomembnejša divjad, ki je finančno krila škodo divjih prašičev, skorajda ni več opaziti na lovih, kar so zaznali tudi udeleženci na lovu.
Pa vendar je bilo slišati nekaj strelov, lovska sreča je bila naklonjena članici LD Mirna in članu gostujoče lovske družine. Na ščetino sta bila položena dva prašička, ozimec in lanščakinja. Pozdrav lovini, ki smo ga izvedli pri lovskem domu na Komenci, je bil tako v pričakovanju, popoln. Predsednik ZLD Jarc in starešina LD Plešivica Žužemberk Jordan sta opravila analizo lova, preverila, da so se vsi srečno vrnili iz gozda ter podelila upleniteljema vejice plena. Rogisti so zaigrali pozdrav lovini, lovski rogovi so odmevali po okoliških gozdovih in na nek način zamolklo in otožno odgovarjali v pozdrav lovcem, ki so se zatem družili še na zadnjem pogonu. Nepozabno doživetje za vse lovce, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zares lepo.
Hvala za gostoljubnost, na katero nas je že zjutraj v nagovoru, opozoril župan, in o kateri smo se lahko udeleženci lova prepričali ter nasvidenje naslednje leto v drugem lovišču.
Stane Gabrijel
Življenjska pot dr. Mihe Adamiča (1942 – 2024) nikoli ni vodila daleč od lovstva. Prve stik z lovstvom je doživljal s svojim stricem, legendarnim profesorjem in soustanoviteljem veterinarske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Stanetom Valentinčičem.
Resneje se je z lovsko stroko srečal med študijem gozdarstva. Po zaključenem študiju je s strokovnim delom v gozdarstvu začel na Kočevskem, kmalu pa je postal kustos lovskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, prav v času temeljite prenove muzejske zbirke sredi sedemdesetih let, ki je, skorajda nespremenjena, še vedno na ogled.
Kasneje je svoje strokovno delo na področju lovstva nadaljeval na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Opravil je pionirske raziskave prehrane velikih rastlinojedov v Sloveniji ter raziskave divjega petelina. Pred koncem poklicne kariere se je intenzivno ukvarjal z raziskovanjem rjavega medveda in v tistem času veljal za vodilnega strokovnjaka na tem področju. Še v času zaposlitve na Gozdarskem inštitutu je začel predavati Ekologijo divjadi na Gozdarski fakulteti, kasneje pa se je na Gozdarski fakulteti tudi redno zaposlil.
Večino časa je bil aktiven tudi v društveni organiziranosti našega lovstva. Bil je član Lovske družine (LD) Grosuplje. Na lovski zvezi Slovenije je skupaj s prof. dr. Andrejem Bidovcem vodil nekaj generacij šole za lovske tehnike, v glasilu Lovec pa je objavljal strokovne članke.
Za svoje delo je prejel red za lovske zasluge II. in II. stopnje, plaketo glasila Lovec III. stopnje ter posebno priznanje ob 100-letnici Lovske zveze Slovenije. V času svoje lovske kariere je izstopil iz LD Grosuplje ter se kasneje včlanil v LD Lukovica.
Številnim generacijam študentov gozdarstva, tečajnikov šole za lovske tehnike in strokovnjakom iz celega sveta je ostal v trajnem spominu. Naj počiva v miru!
Gregor Bolčina
Dr. Ivan Senekovič, Maistrov policijski komisar v prevratu 1918 /1919, upravno-politični uradnik, Maistrov sodelavec, rojen 10. decembra 1884 kmetu Martinu in materi Mariji, roj. Laufer, v Zimici v Slovenskih goricah, umrl 29. septembra 1956 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Pred dnevi je od njegovega rojstva minilo okroglih 140 let in tudi v lovski organizaciji je vreden trajnega zgodovinskega spomina.
V lovski organizacij je predano deloval že med obema vojnama in po letu 1945 pomagal postavljati temelje današnji Lovski zvezi Maribor. S svojim delovanjem je bil prepoznaven tudi znotraj Lovske zveze Slovenije. Po trirazredni osnovni šoli v Kóreni je končal gimnazijo v Mariboru (maturiral 1905), nato je študiral pravo v Gradcu in bil promoviran leta 1910. Od decembra 1909 do konca oktobra 1918 je služboval pri policijski direkciji v Trstu. Ob prevratu 1918 je prišel v Maribor, kjer mu je general Maister zaupal mesto policijskega komisarja. Na tem mestu, ki je bilo v nemirni prelomni dobi eno najtežjih in najodgovornejših, je z odločnimi ukrepi in veliko profesionalnostjo bistveno pripomogel, da se je uprava v Mariboru v kratkem času poslovenila. Krvavi spopad, do katerega je prišlo z nemškimi demonstranti 27. januarja 1919, je bil v procesu narodne osvoboditve Štajerske sicer tragična, vendar odločilna peripetija. Sam Senekovič je bil v teh demonstracijah lažje poškodovan. Leta 1922 je bil premeščen v Celje, od tam kot okrajni načelnik v Sombor, pozneje v Novo Gradiško in leta 1933 nazaj v Maribor kot načelnik obmejnega okraja Maribor – levi breg. Leta 1935 je bil predčasno upokojen. Med nemško okupacijo 1941 – 1945 je bil dr. Senekovič izgnan v Srbijo, v Mladenovac. Nekaj časa je bil do konca vojne v Logatcu, od koder se je junija 1945 vrnil nazaj v Maribor.
Nadvse spoštovani organizator štajerskega lovstva in tajnik Okrajne lovske zveze Maribor 1946 – 1956
Po končani drugi svetovni vojni je bil v Mariboru do konca leta 1945 pravni referent pri gradbenem oddelku okrožnega odbora OF in se je zavzemal za izboljšanje materialnih in kulturno-prosvetnih razmer ob meji (na primer obnova vodovoda pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu, ceste in šole v Gradišču na Kozjaku) . Nato je bil — kot vnet lovec in ribič — do smrti tajnik Okrajne lovske zveze v Mariboru, priznani lovski predavatelj in član lovskih izpitnih komisij. Bil je tudi med ustanovitelji in starešinami Lovske družine Pernica. Poznan je kot izjemno dober organizator, po značaju umirjen in natančen. Zato je v zahtevnem birokratskem povojnem času toliko lažje premagoval bremena pri vzpostavljanju nove organizacijske strukture na podlagi temeljev predvojne Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru in v skladu z novo socialistično lovsko zakonodajo pomagal zgraditi trdne temelje današnji območni Lovski zvezi Maribor. S predanim delom se je trajno vpisal v njeno zgodovinsko kroniko. Imel je bogato lovsko strokovno znanje in je bil tudi odličen, toda redoljuben lovski pedagog. Kot član izpitne komisije pa strog, a vedno pravičen in pošten.
Med lovci (in tudi ribiči) je bil izjemno cenjen in spoštovan. Publicistično se ni udejstvoval in tudi v slovenski lovski reviji Lovec ni objavljal, kar je glede na njegovo bogato znanje in široko lovsko razgledanost škoda.
Dr. Marjan Toš
Lovska družina (LD) Kozlek je 8. decembra organizirala damski lov za vse slovenske lovke in gostje iz tujine.
Številne lovke iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Slovaške so se na ta zimski dan zbrale na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico, kjer so jih s toplim napitkom, prigrizkom ter darilcem dobrodošlice prijazno pričakali lovci LD Kozlek. Lova pa se udeležilo tudi nekaj moških spremljevalcev – upravičencev do plačila davka na ljubosumje.
Starešina LD Kozlek in predsednik LZS Alojz Kovšca je zbrane gostje od blizu in daleč ter ostale pozdravil v imenu lovske družine. Nato je na kratko predstavil lovišče, potek organiziranega lova in opozoril na upoštevanje varnostnih pravil na skupnemu lovu. Vse udeleženke so bile upravičene do strela na mulasto jelenjad, divje prašiče, lisice in šakale, le tri srečnice pa so izžrebale srečke, ki so jim omogočale tudi strel na trofejno jelenjad.
V mirnem zimskem jutru so se po zboru skupaj podali na pogon v visokem delu lovišča, kjer se Snežniško pogorje prevesi proti dolini reke Reke. Organizatorji so se pohvalili, da so zagotovili naklonjenost ‘referenta za nevihte pri sončni upravi’ in padavin ni bilo. Vendar pa se glede močnega vetra žal niso uspeli pogoditi in mirno jutro se je počasi prevesilo v vetroven dan. Na stojiščih so prav vse udeleženke občutile moč burje in se spomnile besed lovovodje, ki je na zbornem mestu dejal, da se teh krajih burja rodi.
Opaziti je bilo znake prisotni divjadi pa tudi divjad je bila videna v pogonu. Opažen je bil tudi mlajši osebek naše največje velike zveri, ki pa je mirno šel svojo pot dalje. Dve lovki sta imeli priložnost za varen strel na mulasto divjad, vendar pa je v obeh primerih v korist divjadi posredovala boginja Diana. Morda je imel prste vmes tudi sv. Hubert, po mnenju vztrajnih mladih poganičev pa je se je jelenjad ravnala po močnem vetru in kot radi v naših krajih rečemo v lovski latovščini: ‘da je žival zavrtela in udarila nazaj’.
Lov se je zaključil z zborom na Črnih njivah, druženje pa se je nadaljevalo ob kosilu v Ilirski Bistrici, kamor so gostitelji lova povabili vse udeleženke in udeležence. Ob prijetnem druženju so obnovili stara poznanstva in dobili priložnost za nova. Zbrane domače in tuje lovke ter gostitelje je pozdravila tudi predsednica Društva slovenskih lovk (DSL) Ivica Kocjančič. Izrazila je zahvalo za podporo in organizacijo damskega lova predsedniku LZS ter gostiteljem ter vse udeleženke presenetila z darilom. S predsednikom LZS sta namenila poseben pozdrav in zahvalo za udeležbo tujim gostjam iz Avstrije, Madžarske in Slovaške ter izrazila podporo krepitvi mednarodnih vezi med predstavnicami nežnejšega spola v lovstvu.
Število izšolanih lovk je v zadnjih letih v porastu, na današnji dan jih je v Sloveniji registriranih že 664. S precejšnjim odzivom na letošnji damski lov pa so lovke skupaj potrdile skupno željo po vključevanju v širšo lovsko družbo. V prihodnje si udeleženke želijo še več priložnosti za druženje in spoznavanje.
Četudi so bile ta dan predstavnice nežnejšega spola na lovu številčnejše, so imeli ključno vlogo gostitelji, ki so poskrbeli, da je vse potekalo tekoče in varno, kot je treba. Zahvala gre članom LD Kozlek, še posebej lovovodji, pomočnikom lovovodje in poganičem ter vsem, ki so domače in tuje lovske dame toplo sprejeli medse.
Tjaša Žgur
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije je 12. decembra potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije.
Številne goste sta nagovorila predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) dr. Miroslav Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca. Na prijetnem druženju smo se skupaj ozrli na iztekajoče leto in nazdravili prihajajočem letu.
Ob tej priložnosti je predsednik LZS podelil red za lovske zasluge I. stopnje Antonu Marinčiču, ki je v slovenskem lovstvu pustil neizbrisne sledi. Poleg poklicne kariere v lovstvu (najprej kot poklicni lovski čuvaj v GL Jelen Snežnik, nato pa kot vodja LPN Jelen Snežnik) je aktivno delal tudi v svoji matični Lovski družini Tabor Zagorje, območni Zvezi lovskih družin Notranjskega LGO – danes imenovani Postojnsko-Bistriška Zveza lovskih družin, ter v Upravnem odboru LZS ter komisijah za veliko divjad, za izobraževanje in komisiji za upravljanje z divjadjo. Tone polovičarstva ne pozna, zato je vse funkcije opravljal vestno in odgovorno. Vsa leta je bil tudi redni sodelavec LZS – predavatelj na številnih ekskurzijah za lovske čuvaje.
Borisu Leskovicu, dolgoletnemu odgovornemu uredniku glasila Lovec in prejemniku Zlatorogove plakete, je predsednik LZS podelil plaketo za lovsko kulturo I. stopnje za izjemne zasluge pri razvoju in predstavljanju lovske kulture v Sloveniji in v tujini. Poleg urejanja glasila Lovec je bil odgovorni urednik Zlatorogove knjižnice in Strokovne knjižnice. Uredil je kar 13 knjig Zlatorogove knjižnice z nespornim vrhuncem iz omenjene knjižne zbirke, z lovskim priročnikom Divjad in lovstvo, ki je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Izdal je tudi samostojno knjigo Naše Mačke, bil je soavtor lovskih priročnikov iz leta 1989, 1996 in 2012 ter soavtor knjige Zveri – kune. Malo ljudem je znano, da je tudi odličen ilustrator – svoj pečat na tem področju je pustil v številnih strokovnih knjigah (Ocenjevanje škod po divjadi, Srnjad, Zveri, Ocenjevanje trofej,…). Boris je bil pobudnik mednarodnega sodelovanja na področju oponašanju jelenjega rukanja. Aktivno je sodeloval tudi pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine lovstva na področju lovskih šeg in običajev. Pod njegovim peresom je nastala knjižica »Lovske šege in običaji«, ki jo je leta 2019 izdala Lovska zveza Slovenije.
Listino Lovske zveze Slovenije pa je iz rok predsednika LZS prejel Branko Zlobko, nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS in član Upravnega odbora LZS ter predsednik Zveze lovskih družin Kočevje.
V Notranjskem muzeju Postojna se je 26. novembra odvil prvi gastronomsko obarvan dogodek JEJ MUZEJ!, na katerem so obiskovalci spoznavali kulturno tradicijo kolin na Slovenskem in se podali na vodenje po stalni razstavi muzeja ob pokušini suhomesnatih izdelkov in kozarcu vina.
Vodenje s pokušino so na ‘gozdnem’ delu stalne muzejske razstave v družbi kustosov izvedli tudi člani Lovske družine (LD) Črna Jama. S tem dejanjem so se postavili ob bok ostalim gostinskim ponudnikom tega večera v muzeju in predstavili kulturno tradicijo lovcev pri ravnanju z divjačino.
Kaj pa imajo koline skupnega z lovstvom? Lovci vendar uplenimo žival. Uplenitev divjadi je povezana z lovskimi običaji ter lovnimi pravicami do določenih vrst živali, ki so bile in so še vedno predmet lova. Koline in lovstvo imata več skupnih točk, kljub temu da gre za različne prakse: etika in spoštovanje do živali, uporaba lokalnih virov hrane, kultura ohranjanja in predelava mesa. Obe dejavnosti sta tudi močno zakoreninjeni v slovenski tradiciji in kulturi.
O pomenu in tradiciji kolin na Slovenskem je na dogodku na predavanju z naslovom Ni ga tiča čez prašiča! najprej spregovoril slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj. V uvodnem nagovoru je z razlago termina “koline” hitro razblinim vse dvome glede vprašljive povezave kolin z lovstvom: “Koline je lahko izraz za celoten proces, ki vključuje zakol prašiča, izdelavo mesnih izdelkov z zaključno zabavo, oziroma proslavo ob koncu procesa. Kot koline se lahko imenujejo vsi izdelki iz prašiča, lahko pa se s tem izrazom imenuje tudi samo klobase. Že ta širina, ki ga izraz ‘koline’ označuje, priča o tem, da smo Slovenci na tem segmentu kulture in kulturne dediščine izrazito bogati.”
Po izčrpnem in s slikovnim gradivom bogatim predavanjem, je sledil nadvse zanimiv ogled razstave Muzej Krasa s kustosi, ki so v stalno razstavo vključili kulinarično okusne in zgodovinsko zanimive vsebine. Po muzeju sta nas popeljali vodja muzeja Tina Poljšak in kustosinja Ana Čič. V “jamskem” delu muzeja nam je muzejski svetnik speleobiolog dr. Slavko Polak, predstavil arheološka dejstva in najdbe o divjih prašičih.
Predstavitev dr. Polaka je ponudila globlji vpogled v zgodovino lova na divjega prašiča ter potek udomačitve, ki je na različnih krajih sveta potekala ob različnem času. Najprej je udomačitev potekala v Aziji, pred 13.000 leti, kar nakazuje, da so ljudje že dolgo pred našim časom prepoznali vrednost teh živali. Vrednost, ki jo za nas lovce danes predstavlja meso divjega prašiča pa so v “gozdnem” delu muzeja predstavili člani LD Črna jama.
Starešina LD Črna jama Milan Fajdiga je zbranim laičnim gostom predstavil lovišče in zastopanost divjadi ter ostalih prostoživečih vrst v lovišču, ki se razprostira med Postojnskimi vrati pa skoraj tja do Nanosa.
O kakovosti surovin, rokovanju z divjačino in pripravi suhomesnatih izdelkov so se obiskovalci lahko prepričali sami. Na zelenem prtu smrekovih vejic so se bohotili ocvirki divjega prašiča, suhomesnate dobrote iz divjega prašiča, košute in jelena ter za popestritev – na tanke rezine narezano posušeno meso medveda. Starešina in gospodar Dejan Gerželj ter lovski tovariši Grega Bajc, Tomaž Čič in Aleksander Debevec so z zbranimi razpravljali o ravnanju z divjačino in njeni pripravi.
O polšjih kolinah in lovu na polha, pomembnemu del kulturne dediščine naših krajev, je spregovorila muzejska svetnica Magda Peršič. Nadaljnji ogled muzeja pa je bil prefinjeno začinjen z zanimivimi pripovedmi o teh in onih domiselnih “vrhunskih iznajdbah” za obdelavo in pripravo mesa, kot jih je poimenoval kustos Tine Kaluža, ki je na ogled postavil mehanični raženj iz Predjamskega gradu iz 17. stoletja.
Tjaša Žgur
Predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca je 9. decembra v prostorih vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki podpisal sporazum letnega načrta sodelovanja s Slovensko vojsko za leto 2025.
Letos je imel predsednik LZS nalogo in čast, da je nagovoril prisotne in se v imenu vseh nevladnih organizacij zahvalil Slovenski vojski za kakovostno sodelovanje v zadnjih letih in izpostavil potrebe in možnosti za sodelovanje v prihodnje.
“Z vašo nesebično pomočjo, visoko stopnjo organiziranosti in pripravljenostjo sodelovati z našimi organizacijami, nam je uspelo izvršiti veliko nalog, katerim nevladne organizacije s svojim kadrom in opremo niso bile kos. Posebej bi se rad zahvalil pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki so žrtvovali tudi svoj prosti čas za delo v korist družbe in narave. Kakovostno sodelovanje Slovenske vojske s civilno družbo, predvsem na logističnem in organizacijsko-tehničnem področju, opravičuje in lajša politične odločitve pri zagotavljanju sredstev in kadrov. Javno mnenje v podporo Slovenski vojski se gradi skozi aktivnosti, s katerimi neposredno prispevate k varnosti ljudi in premoženja in zaščiti narave in okolja. Današnji podpis letnih načrtov o sodelovanju nam daje nove priložnosti za delo, s katerimi bomo vsak posebej in vsi skupaj prispevali k lepšemu, boljšemu in bolj varnem svetu,” je v nagovoru izpostavil predsednik LZS.
Že 51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije bo v soboto, 15. marca 2025, na Dnevih lovstva, ki bodo potekali na Celjskem sejmu, Dečkova cesta 1, 3000 Celje.
Vsakoletna prireditev, ki smo jo poimenovali »Praznik lovske kulture«, bo leta 2025 potekala pod imenom »DAN LOVSKE KULTURE«. Prireditev bo obsegala predstavitev lovske kulture v širšem smislu.
Prvo obvestilo z okvirno časovnico srečanja in scenosledom skupnega nastopa ter notnim gradivom za udeležence je na voljo v zavihku Lovska kultura/ Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.
Komisija mladi in lovstvo obvešča, da so ponovno na zalogi karte Črni Peter, še vedno na razpolago igra Spomin, igra Ravnovesje v naravi pa je na voljo po akcijski ceni.
Družabne igre lahko naročite po elektronskem naslovu: lzs@lovska-zveza.si. V sporočilo zapišite svoje podatke in vrsto prevzema: osebni prevzem (na sedežu LZS v Ljubljani) ali dostava po pošti (zanjo boste plačali poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije).
Karte Črni Peter – cena 2 €
Karte Črni Peter so enostavne in majhne, zato se izkažejo tako v lovski sobi kot lovskem bivaku. Čeprav so videti povsem enostavne, vsebujejo številne poučne elemente. Podobe so naslikane umetelno in spodbujajo razmišljanje o vrstah živali, razlikovanju spola in njihovi prehrani.
Igra Spomin – cena 2 €
Najmlajši otroci imajo radi igre s podobami. Ta igra z izjemnimi podobami odpira večplastnost igre. Same ploščice so nekoliko manjše od kart, kvadratne oblike, in tako na mizi zavzamejo nekaj manj prostora. Med igranjem se lahko mimogrede pogovorimo o vrsti živali in njenem prehranjevanju ter življenjskem okolju. Zelo primerna je za medgeneracijsko povezovanje. Med igranjem utrjujemo spomin, kar je dobrodošlo za najmlajše in starejše.
Ravnovesje v naravi – akcijska cena 15 €
Nivo igranja je mogoče spremeniti: najmlajši igrajo osnovni nivo, starejši pa si lahko določene pogoje zelo spremenijo in naredijo igro miselno ter taktično bistveno zahtevnejšo. Tako igra ponuja lahkotno preživljanje večera ali pa večji izziv za deževne dni. V naravi so rastline in živali med seboj zelo povezane. Rastline omogočajo hrano rastlinojedom, živali pa rastlinam omogočajo prenos semen na dolge razdalje. Tu so še plenilci, ki lahko plenijo druge živali. Na vse pa delujejo vplivi nežive narave (temperatura, padavine …) in človekovi vplivi.
TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 28. 11. 2024, ob 20.00, sobota, 30. 11. 2024, ob 20.00 in nedelja, 1. 12. 2024, ob 11.00.
VTV VELENJE: četrtek, 28. 11. 2024, ob 21.20.
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 26. 11. 2024, ob 19.00 in 20.45.
GTV KRANJ: torek, 26. 11. 2024, ob 19.35 in sreda, 30.10. 2024, ob 18.00.
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 28. 11. 2024, ob 22.00 in petek, 29. 11. 2024, ob 10.00.
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 30. 11. 2024, ob 20.00.
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 5. 12. 2024, ob 20.00.
TV ORMOŽ: petek, 6. 12. 2024, ob 20.00 in nedelja, 1. 12. 2024, ob 10.00.
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 30. 11. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 2. 12. 2024, ob 20.00 in sreda, 4. 12. 2024, ob 10.00.
TV MEDVODE: torek, 26. 11. 2024, ob 20:15, petek, 29. 11. 2024, ob 12:00, nedelja, 1. 12. 2024, ob 16:00.
Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).
V okviru praznovanja 26. praznika občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah in v počastitev lovskega zavetnika sv. Huberta, je Lovska družina (LD) Vitomarci 3. novembra 2024 v farni cerkvi sv. Andraža organizirala Hubertovo sveto mašo.
Kot je povedal starešina LD Vitomarci Anton Tone Lajh, so se lovci in praporščaki zbrali pri gasilskem domu. Domačim lovcev iz LD Vitomarci so se pridružili še člani LD Juršinci, LD Dornava – Polenšak, LD Jože Lacko Ptuj, LD Destrnik, LD Trnovska vas in LD Dobrava. Lovska povorka, na čelu katere je bilo sedem praporščakov, je od tam krenila skozi občinsko središče proti farni cerkvi Sv. Andraža.
Pred cerkvijo so jih pričakali lovski rogisti iz LD Zeleni vrh iz Vuzenice in jih z lovsko koračnico pospremili v cerkev. Tam so jih z ubranim petjem sprejeli domači cerkveni pevci, ki so za uvod zapeli eno najbolj znanih slovenskih lovskih pesmi »Tam v gozdu kjer se plaha srna pase«.
Hubertovo sveto mašo je daroval domači farni župnik Mirko Krašovec, ki je vsem udeležencem slikovito predstavil življenje in dobra dela lovskega zavetnika Sv. Huberta. Pri maši pa so sodelovali tudi številni domačini, prvo Hubertovo sv. mašo pri Sv. Andražu pa sta z obiskom počastila še županja občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler Berlak in rektor nove evropske univerze Alma Mater Evropaea iz Maribora, prof. dr. Ludvik Toplak, sicer tudi sam član zelene bratovščine v sosednji LD Juršinci.
Starešina LD Vitomarci je še povedal, da je bila prva Hubertova maša za vse lovce lep duhovno in kulturno bogat dogodek. Lovski zavetnik sv. Hubert je nasploh med slovenskimi lovci izjemno cenjen in prvič so ga slovesno počastili tudi v LD Vitomarci, ki je članica Lovske zveze Maribor. Po maši so se lovci in gostje zbrali v večnamenski dvorani gasilskega doma Vitomarci. Tam so imeli krajše družabno srečanje z obujanjem spominov na minula lovska doživetja in pogostitev, za katero so poskrbele marljive domače gospodinje, članice »Društva gospodinj Vitomarci«.
M. T.
Doktorska kandidatka na Oddelku za biologijo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani Andreja Stušek vas vabi k sodelovanju v anonimnem vprašalniku, ki je namenjen preverjanju stališč o volku v Sloveniji in poznavanju njegovih osnovnih značilnosti.
Z izpolnjevanjem vprašalnika boste sodelovali v doktorski raziskovalni nalogi Stališča javnosti do ubijanja volkov (Canis lupus) v Sloveniji pod mentorstvom biologa izr. prof. dr. Ivana Kosa in psihologinje dr. Lilijane Šprah.
Povezava do vprašalnika: https://www.1ka.si/a/0a36c00e
Vprašalnik je anonimen, sodelovanje vam bo vzelo 5 do 10 minut časa.
Odprte so prijave na novo usposabljanje ‘Vodenje in razreševanje konfliktov, ki bo v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana potekalo v sredo, 27. novembra, ob 18. uri, v lovskem domu LD Tomišelj, Planinca, 1352 Preserje.
Usposabljanje zajema opredelitev vodenja, lika vodje in razreševanja konfliktov. Namenjeno je predvsem članom lovske organizacije, ki se v okviru lovskih družin ukvarjajo z vodenjem. Izvedel ga bo dr. Robert Ličen, sociolog in ekonomist, manager, predavatelj, mentor in coach ter eden najbolj izkušenih strokovnjakov s področja vodenja in uvajanja sprememb, tako osebno kot v podjetjih.
Usposabljanje je odprto za vse, prijave se zbirajo preko Lisjaka do zapolnitve prijavnih mest.
Komisiji za lovsko kinologijo (KLK) LZS je v letu 2024 pričel teči nov mandat, s katerim so prišle tudi določene spremembe v načinu poslovanja.
Ena od teh sprememb je bilo prenehanje izdajanja potnih nalogov sodnikom za udeležbo na lovsko-kinoloških prireditvah, saj to ni v skladu s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju in računovodenju LZS. Zaradi teh sprememb do nedavnega komisija ni mogla sofinancirati lovsko-kinoloških prireditev, ki so bile izvedene v letošnjem letu.
Zato pozivamo lovsko-kinološka društva (LKD) in pasemske klube k posredovanju vlog za sofinanciranje v letu 2024 izvedenih kinoloških dejavnosti! Poziv je namenjen za prireditve – preizkušnje, za katere vloge za sofinanciranje še niso oddali na KLK, pa so bile izvedene. Rok za oddajo prošenj za sofinanciranje je 25. 11. 2024.
Za kriterije sofinanciranja morebitnih podanih vlog se bo komisija držala 13. točke Pogojev, meril in postopkov za razporeditev sredstev KLK za mandat 2020/2024, kjer so navedena dokazila, ki jih mora organizacija priložiti za prejetje sofinancerskih sredstev, in sicer:
Hvala za sodelovanje!
Komisija za lovsko kinologijo LZS
V 93. letu starosti nas je zapustil Zdravko Kosmač iz Hotavelj v Poljanski dolini, član Lovske družine Poljane.
Zdravko je bil v lovsko-kinoloških krogih poznan predvsem kot vesten vzreditelj različnih pasem lovskih psov, uspešen vodnik krvosledcev in dolgoletni kinološki sodnik. Nam vsem, ki smo ga poznali in imeli priložnost z njim sodelovati, bo ostal v spominu kot iskriv in dobrohoten lovski tovariš, katerega so odlikovali posebej izostren čut za divjad in naravno okolje, skrb za lovsko pravičnost in neizmerna ljubezen do lovskih psov.
Slava njegovemu spominu.
Pogreb v spremstvu lovcev bo v torek, 19. novembra, ob 14.30 na pokopališču v Gorenji vasi. Od njega se lahko poslovite na dan pogreba, od 10. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. S spoštovanjem do narave, svojci sveče hvaležno odklanjajo.
M. M.
V petek, 15. novembra slovenska lovska javnost ni mogla verjeti, da se je nenadoma poslovil Janez Škrlj – Janko.
V Lovsko družino Babno Polje je Janko vstopil davnega leta 1976 in ji ostal zvest do konca. Znotraj Lovske družine Babno Polje je zgledno opravljal različne funkcije, največji pečat pa je zapustil kot starešina, ki se je v najtežjih časih za lovsko družino postavil za dobrobit društva in ob pomoči sodelavcev družino dobesedno rešil pred propadom.
Lovci od drugod ne bodo pozabili dveh mednarodnih ‘Lovov dveh dežel’, za katera je dal pobudo, v spominu pa bodo ostala tudi njegova naprezanja za povezovanje s hrvaškimi in koroškimi lovci.
Prejel je številna lovska odlikovanja, tudi na višjih ravneh, največ pa mu je pomenilo častno članstvo v Lovski družini Babno Polje, ki so mu ga podelili leta 2021.
J. W.
Ob 60-letnici Kluba prijateljev lova Celovec je bilo na Martinovo soboto v Polskavi in v Slivnici tradicionalno srečanje koroških zamejskih lovcev z gostitelji iz Lovske zveze Maribor.
Pred 60 leti je bil v Celovcu na avstrijskem Koroškem ustanovljen Klub prijateljev lova (KPL) s sedežem v Celovcu. Za prvega predsednika je bil izvoljen Karel Prušnik-Gašper, sicer tudi znani koroški partizan in organizator odpora proti nacizmu na avstrijskem Koroškem 1941-1945. Ustanovitveni predsednik je že v prvem letu delovanja KPL navezal osebne stike s takratnim predsednikom Lovske zveze (LZ) Maribor in medvojnim partizanskim tovarišem Ivom Skerlovnikom in medsebojno sodelovanje je steklo kot po maslu.
Sodelovanje med štajerskimi in zamejskimi slovenskimi lovci na Koroškem je kmalu postalo del ustvarjalnega sodelovanja med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in med matičnim narodom na slovenski strani Karavank. Iz leta v leto dobiva nove vsebine, še zlasti s področja ohranjanja naravnega okolja za divjad in varstva narave nasploh. Pri tem je še zlasti koristna izmenjava praktičnih izkušenj enih in drugih.
Letošnje srečanje z zamejskimi lovci je bilo kot že nekaj zadnjih na Martinovo soboto. Začelo se je s sprejemom pri lovskem domu LD Polskava in nadaljevalo s tradicionalnim skupnim lovom na fazane. Diana je bila lovcem izjemno naklonjena. Po pozdravu uplenjeni divjadi se je dogajanje preselilo v Slivnico v gostišče Lesjak, kjer so mariborski gostitelji pripravili ‘zadnji pogon’ z bogatim in doživetim kulturnim programom.
O izjemno dobrem sodelovanju sta na kratko spregovorila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili mariborski lovski rogisti in recitatorja Rudi Majer in Darinka Čobec. Ob tej priložnosti je predsednik LZ Maribor izročil predsedniku KPL Celovec izvirno spominsko darilo, ki simbolizira slovenstvo in pripadnost zeleni bratovščini.
Na jubilejnem srečanju so se spoštljivo spomnili Karla Prušnika Gašperja in Iva Skerlovnika, ki sta orala ledino in postavila trdne temelje medsebojnega sodelovanja in lovskega tovarištva koroških in štajerskih lovcev na tej in oni strani meje. Po Karlu Prušniku je KPL dolga leta uspešno vodil Mirko Kumer-Fric, po njegovi smrti pa ga vodi Kaiser. Ob mogočnem zvenu lovskih rogov in prešerni slovenski pesmi so se družili do poznega večera in se nato polni lepih vtisov razšli z željo, da se prihodnje leto spet srečajo.
M. T.
Vabljeni, da se pridružite humanitarni akciji ustanove Anina zvezdica, ki poteka med 11. in 29. novembrom v okviru Slovenske vojske in Policije.
V tem času se zbira hrano z daljšim rokom uporabe ter higienske pripomočke za otroke in odrasle za pomoč družinam in posameznikom v stiski.
Zbiramo:
Vabimo vas, da se nam pridružite in darujete po svojih zmožnostih. Prepričani smo, da bo akcija tudi tokrat zaživela. S paketi bomo družinam in posameznikom vsaj nekoliko olajšali materialno stisko, v kateri so se znašli.
Humanitarna akcija je podprta v vseh vojašnicah (ali vojaških objektih) ter policijskih postajah, tako da lahko zbrano prehrano oddate kjerkoli, lahko pa kontaktirate telefonsko številko 040 480 843 (Matej) in se dogovorite za prevzem zbranih izdelkov.
Odprte so prijave na novo usposabljanje – tečaj video snemanja, ki bo v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana potekalo v četrtek, 14. novembra, ob 18. uri, v lovskem domu LD Tomišelj, Planinca, 1352 Preserje.
Usposabljanje je namenjeno vsem, ki bi želeli objavljati videoposnetke, tudi v oddaji Dober pogled. V teoretičnem delu se boste seznanili s tehnologijo in pravili snemanja, v praktičnem delu pa boste vadili snemanje z videokamero, fotoaparatom in s telefonom ter skupaj pregledali posneti video material.
Tečaj video snemanja bo izvedel izkušeni snemalec in avtor oddaje Dober pogled, Jure Škrlep (Video pro d.o.o.).
Usposabljanje je odprto za vse, prijave se zbirajo preko Lisjaka do zapolnitve prijavnih mest.
Pri Perkovem križu v Frajhamu na Pohorju je bilo zadnjo oktobrsko nedeljo jubilejno, že petdeseto srečanje lovcev lovskih družin (LD) Fram, Hoče in Šmartno na Pohorju.
Uvodne spominske slovesnosti z močnim pietetnim nabojem in bogatim kulturnim programom se udeležilo več kot 200 obiskovalcev. Poleg množice lovcev sta bili navzoči tudi direktorica občinske uprave Občine Rače – Fram Karmen Kotnik in predsednica Krajevne skupnosti (KS) Fram dr. Vlasta Stavbar. Slavnostni govornik je bil starešina LD Fram Milan Ačko, saj je bila framska lovska družina gostiteljica jubilejnega petdesetega srečanja.
Lovce in ostale udeležence sta pozdravila in nagovorila še predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. O zgodovinski vlogi pohorskih partizanskih kurirjev je spregovorila zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar, sicer predsednica KS Fram in vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor. Naj ob tem zapišemo, da je bilo med pohorskimi partizani in partizanskimi kurirji, ki so vojno preživeli, po letu 1945 veliko uglednih lovcev in lovskih funkcionarjev. Nekaj redkih jih še živi in so žive knjige pohorske lovske in siceršnje zgodovine.
Prvi skupni lov v počastitev spomina na partizanske kurirje na Perkovem križu je bil na zadnjo nedeljo meseca oktobra 1979 na pobudo takratnih starešin LD Hoče, LD Fram in LD Šmartno na Pohorju. Takrat so se tudi dogovorili, da bo lov postal tradicionalen in da ga bo vsako leto organizirala druga lovska družina, vendar vedno zadnjo nedeljo v oktobru.
Boginja Diana je bila letos lovcem še posebej naklonjena in darežljiva, saj so uplenili dva ščetinarja, pet kosov jelenjadi ženskega spola in eno zvitorepko. Po pozdravu lovini so člani LD Fram pripravili še zadnji pogon z obujanjem lepih spominov ob okusnem jelenjem golažu in rujni kapljici. Kot nam je povedala tajnica LD Fram Alenka Apohal, so na jubilejnem srečanju podelili zahvale in plakete članom za dolgoletno sodelovanje na lovih, vsi sodelujoči lovci na letošnjem jubilejnem 50. lovu pa so prejeli spominske značke.
Marjan Toš
Zapriseženi član zelene bratovščine iz Voličine in srčni naravovarstvenik Vinko Krajnc je med obhodom lovskega revirja našel veliko bobrišče ob reki Pesnici pod Gradnom.
Ob reki Pesnici med Močno in Gočovo je sicer več bobrišč, a najnovejše je očitno eno večjih in na izjemno zavarovanem delu rečne struge. Vinko spremlja ostanke bobrovih večernih pojedin in jih tudi dokumentira. Po njegovih ocenah se bobrišče širi in lahko postane eno večjih. Seveda še zdaleč ne takšnih, kot je največje bobrišče v močvirskem zatoku Globovnice na zahodnem delu Lenarta za ribiškim domom. Je pa zanimivo, da se bobri potem ko so bili spomladi zaradi čiščenja Velke v lenarški Čreti pregnani iz tega vodotoka, na Velko niso vrnili. Vsaj v širšem predelu Črete jih ni mogoče opaziti.
Vinko je tudi sicer izjemen naravovarstvenik in s posebnim občutkom spremlja stanje ogroženih prostoživečih živali. Kot lovec v lovskem revirju vljudno opozarja ljudi, da naj bodo do divjadi bolj prijazni. Takšnih srčnih lovcev in varuhov narave in divjadi, kot je Vinko Krajnc iz LD Voličina v Slovenskih goricah, si v slovenski zeleni bratovščini lahko samo želimo.
mT
Predstavitev fotozgodbe ‘Srečanja z medvedi v naravnem okolju’ je potekala 18. oktobra v preddverju Krpanovega doma, kot tretja in zaključna aktivnost letošnjega študijskega krožka MI IN ZVERI, pod streho Zavoda za turizem Pivka in pod okriljem Lovske zveze Slovenije (LZS).
Na prvem dogodku, v marcu, smo pod okriljem LZS in nagovorom predsednika Alojza Kovšce, predstavili Lovsko družino (LD) Pivka ter javno pohvalili lovce in prebivalce na Pivškem za odlično sobivanje z zvermi. Na drugem dogodku smo se v sodelovanju z lovci podali na botanični poletni sprehod s Florjanom. Predsednik LD Pivka nas je na terenu podučil o lovnem terenu, mejah in pravilih vedenja v naravnem okolju ter o opazovanju divjadi, posebej zveri, ki jih srečujemo na sprehodih po Zgornji Pivki.
Avtorica fotozgodbe in vodja vseh aktivnosti Marjeta Marinčič, soproga ljubiteljskega in poklicnega lovca, dobitnica mednarodne nagrade za fotografijo rjavega medveda, je razstavljene avtorske fotografije podarila v korist sodelovanja v promociji pivškega in slovenskega lovstva ter spoznavanju rjavega medveda.
Na predstavitvi je orisala družinski način življenja, ki jo je pripeljal do najbolj pristnih srečanj in motivov pri spoznavanju vedenja največje evropske zveri v naših gozdovih. Tjaša Žgur, članica LD Javornik in vodnica ‘sprehoda z lovcem BeAroundMe’, je iz knjige Snežnik in Schönburški vladarji, prebrala zapisano, ki to ponazarja:
V naših gozdovih imamo tradicijo spoštljivega odnosa do narave, gozda, divjadi in zveri iz časov SCHÖNBURGOV, od leta 1859 dalje. Iz knjige … Snežnik in schönburški vladarji … prevod nemškega rokopisa Hermana Schollmayerja, ki je koncem 19.stol. upravljal snežniško posest, bil gozdar in se ljubiteljsko ukvarjal z zgodovino dežele Kranjske.
Citat iz poglavja … O LOVU IN DIVJADI …
… Širni gozdovi Notranjske so bili že od nekdaj domovina največje evropske
zveri, medveda. Princ Georg je želel to naravno redkost ohraniti v tukajšnji kultivirani deželi.
Ta zver je bila že od nekdaj naravna, saj se medvedje zadržujejo v širnih gozdovih, nikogar ne nadlegujejo in ne prizadevajo nobene škode … konec citata
Sandi Šenkinc, predsednik LD Pivka je ob tej priložnosti predal Zavodu za turizem ročno izdelani lovski stoječi lovski obešalnik, ki skupaj z lovsko stojnico ‘krmiščem’ dajeta v Krpanovem domu pečat sodelovanju in povezovanju. Lovska kulturna dediščina, ki ji v konceptu delovanju študijskega krožka namenjamo posebno prioriteto, je na dogodku zažarela v razstavnih eksponatih iz jelenjih rogov, ročno izdelani sedežni garnituri pokojnega g. Tomšiča, ki jih hrani LD Pivka.
S člani študijskega krožka smo po besedah direktorice Zavoda za turizem Jane Gržinič postavili več kot pričakovane trdne temelje za ohranjanje in nadaljevanje sodelovanja LD Pivka z Zavodom za turizem Pivka, kar je bil vsebinski cilj sodelovanja.
Dvig obiska slovenskih lovcev, ki so ključni akter v postavitvi Centra zveri Dina v Pivki, ostaja izziv institucije. Razstava fotografij bo na ogled do 28.novembra 2024.
Hvala vsem za sodelovanje !
Marjeta Marinčič, avtorica in mentorica študijskega krožka Naravna in kulturna dediščina 2013-2024, MI IN ZVERI 2024
Na naši spletni strani in na YouTube kanalu si lahko ogledate oktobrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
V oktobrski oddaji si lahko ogledate nagovor predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšce o aktualnih temah na področju lovstva. Ustvarjalci oddaje so obiskali Lovsko družino Dornava-Polenšak in si ogledali razstavo trofej jelenjadi, srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2023, ki jo je pripravilo Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega Lovskoupravljavskega območja (LUO).
Pred šestdesetimi leti je bil v Celovcu na avstrijskem Koroškem ustanovljen »Klub prijateljev lova« (KPL), s sedežem v Celovcu. Za prvega predsednika je bil izvoljen znani lovec in pobudnik za ustanovitev kluba Karel Prušnik-Gašper, sicer tudi znani koroški partizan in organizator odpora proti nacizmu na avstrijskem Koroškem 1941-1945.
Po Karlu Prušniku je KPL dolga leta uspešno vodil Mirko Kumer – Fric, po njegovi smrti ga vodi Janez Kaiser. Ta nadaljuje delo obeh predhodnikov, ki je zelo pomembno za utrjevanje stikov med matičnim narodom v Sloveniji in slovensko manjšino na Koroškem.
V kontekst utrjevanja teh stikov sodi tudi sodelovanje KPL s štajerskimi lovci iz Lovske zveze (LZ) Maribor. To sodelovanje se je začelo kmalu po ustanovitvi kluba in je preraslo v organizirano sodelovanje na lovsko-strokovnem, družabno-kulturnem in ekološkem področju.
Letošnje srečanje z zamejskimi lovci iz Koroške bo v soboto, 9. novembra na Zgornji Polskavi. Tam bo po jutranjem sprejemu ob 9. uri in dobrodošlici v lovskem domu ob zajtrku sledil tradicionalni skupinski lov v lovišču LD Polskava. Po lovu bo krajši kulturni program v gostišču Lesjak v Slivnici pri Mariboru. O izjemno dobrem sodelovanju bosta na kratko spregovorila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. V kulturnem programu bodo nastopili mariborski lovski rogisti in recitatorja Darinka Čobec in Rudi Majer. Martinovo druženje bodo zaokrožili z zadnjim pogonom in obujanjem lepih spominov na doživetja v loviščih na tej in oni strani Karavank.
Marjan Toš
Društvo slovenskih lovk je v sodelovanju z Brkinsko-kraško zvezo lovskih družin (BKZLD) in Lovsko družino (LD) Videž Kozina organiziralo tradicionalni tridnevni lovski tabor mladih, ki je letos privabil kar 27 udeležencev iz bližnjih osnovnih šol iz občin Hrpelje-Kozina, Sežana in Komen ter tudi udeleženca iz Italije.
Lovskega tabora so se udeležili učenci od 6. do 8. razreda. Dogodek je potekal v čudovitem naravnem okolju pod Slavnikom v lovski koči LD Videž Kozina. Namenjen je bil mladim, ki želijo spoznati naravo, lovske veščine in zlasti vlogo lovcev pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Ponudili smo jim priložnost, da na taboru, ki je trajal od petka do nedelje, skozi pester program delavnic in aktivnosti s prve roke spoznajo naše temeljno poslanstvo: trajnostno upravljanje z divjadjo.
Spoznali so tudi naše druge aktivnosti: delo lovcev v lovišču, se seznanili z zgodovino lova in z lovsko kulturo, z varstvom narave in z gozdnim bontonom, predstavili smo jim divje živali ter užitne divje in zdravilne rastline, zvečer pa so opazovali divjad v naravnem okolju in prisluhnili jelenjemu rukanju, seznanili so se s preživetjem v naravi, predstavili so se jim lovski kinologi in jih poučili o vrstah psov in delom po krvni sledi. Tudi streljali so z zračno puško in bili poučeni o varnem ravnanju z orožjem.
Taborniki so jim prikazali osnove taborništva in pripravili taborni ogenj. Oktober je bil mesec požarne varnosti – bodi pripravljen, bodi varen, zato so jim prikazali gašenje gozdnega požara in preventivo pri požarih in naravnih nesrečah ter poškodbami v gozdu.
Čebelar je otrokom približal zanimiv svet čebel in pomena čebel za naravo. Pripravili smo jim še tekmovanje v reševanju lovske križanke in lovskega kviza, najboljše smo seveda nagradili. Sami pa so ob koncu tabora strnili svoje vtise v pisni obliki. Zvečer je bil z lovci organiziran večerni izhod v lovišče, kjer so nekateri imelo srečo in videli srnjad. Ta večer sta bila uplenjena dva jelena in divji prašič, zato smo izvedli še pozdrav lovini.
Želja našega društva je, da z našim programom mladi razvijejo globlje razumevanje narave in njenega varovanja. Zavedamo se osveščanja mladih o tem in smo ponosne, da jim to pomembno poslanstvo lahko približamo skozi zabavno, a hkrati poučno izkušnjo.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila soorganizatorjema tabora BKZLD in LD Videž Kozina, ki nam je prijazno odstopila svoj lovski dom in lovcem, ki so otroke odpeljali v lovišče na preže in jim nudili vso strokovno pomoč. Hvala tudi osnovnim šolam Divača, Sežana in Hrpelje-Kozina od koder prihajajo učenci, pa vsem mentorjem, predavateljem, LD Jesenice za med-družinsko sodelovanje, spremljevalcem, staršem, ki ste nam zaupali otroke in vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi dogodka. Hvala oponašalcem jelenjega rukanja, ki so otrokom prikazali jelenje rukanje in potrebne naprave ter pripomočke. Seveda gre velika hvala tudi učencem, ki ste se v tako velikem številu odločili za sodelovanje na taboru, brez vas tega tabora ne bi bilo. Hvala tudi članicam DSL za pomoč in podporo.
Otrokom so bila podeljena priznanja za udeležbo na taboru, vsak je dobil majčko z napisom 2. lovski tabor otrok ˝VEVR´CE˝ in kape, ki jih je donirala lovska trgovina iHunt Shop STF d.o.o., Kozina. Na koncu so otroci staršem postregli večerjo, ki so jo pomagali pripraviti. Za popestritev zaključka tabora pa so poskrbeli Brkinsko kraški rogisti, ki so zaigrali dve skladbi.
Dogodek je posnela RTV Koper-Capodistria https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175078920?s=tv in avtorja oddaje DOBER POGLED.
Kljub temu da je bil letošnji tabor programsko obsežnejši od lanskega, so ga otroci pozitivno sprejeli. Enako tudi njihovi starši, kar je razvidno iz spodnjih pohval.
“Starši in otroci se vam zahvaljujemo za vas trud in nepozabne izkušnje. Največja nagrada za starša je bila, da dobi otroka nazaj nasmejanega do ušes, ki z nepopisnim navdušenjem razlaga izkušnje in doživljaje, ki jih je preživel v vasi družbi. Še enkrat velik hvala z moje in sinove strani. Prepričan sem, da vsi otroci in starši delijo moje mnenje. Lep pozdrav.” Gorazd Pangerc
“Pozdravljeni, tudi mi se zahvaljujemo vam za izjemno dobro izveden kamp. Sin je v vseh teh letih obiskal že ogromno kampov (sicer enotedenskih in plačljivih 300 €+), predvsem tistih, ki se izvajajo v naravi, in je rekel, da ta je bil pa res najboljši. Cel dan smo poslušali, kaj vse je novega zvedel. In kako odlično ste pripravili zaključni dan! Prav vsem iskrene pohvale, ki ste kakorkoli pomagali, da je kamp bil tako poučen tudi za otroke, ki se z lovstvom prvič srečujejo. Lep pozdrav in uspešno delo še naprej.” Blažka (mama Erika P.)
“Hvala Vam za vložen trud in prijetno izkušnjo za naše male! Prisrčen pozdrav.” Matej
“Spoštovana predsednica DSL in lovska tovarišica. Najprej velik poklon organizatorjem tabora za vrhunsko izvedeno druženje z mladimi, katero je po mojem mnenju tem mladim ljudem tri dnevno druženje nudilo obogatitev znanja in širitev obzorja. Z mojim lovskim tovarišem Tomažem sva se razveselila povabila za sodelovanje na taboru mladih, ob nedeljskem dogajanju pa sva bila enostavno navdušena, zato ti v mojem in v imenu mojih kolegov rukačev ponujam naše usluge v kakršnikoli obliki prenašanja našega znanja in izkušenj, tako na mlade kot tudi tovarišice in tovariše lovce iz slovenskih lovskih družin. Ob koncu pa še enkrat velik poklon za krasen dogodek in druženje, kar je v praksi pokazal odziv polne dvorane. Velik pozdrav in hvala tudi Magdi in Jeleni z odličnim spoštovanjem.”
Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk
Izbirne tekme v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekala 26. oktobra na Izlakah v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Zasavje, se je udeležilo sedem oponašalcev.
Tekmovalci, ki jih je pozdravil predsednik ZLD Zasavje Tomaž Trotovšek, so se pomerili treh disciplinah: mladi jelen, ki išče košute, glavni jelen s tropom košut in oglašanje dveh jelenov enake moči na višku rukanja. Rezervnih disciplin ni bilo potrebno izvesti.
Prvo mesto je z doseženimi 51 točkami zasedel Tadej Klemenšek (LD Solčava), drugi je bil Marko Mavri (LD Podbrdo) z 48 točkami in tretji Nejc Kos (LD Borovnica) s 47 točkami.
Sodniški zbor v sestavi Ivan Okrajšek, Vital Šuligoj, Urban Košir, Saša Zdovc in Klemen Šuštaršič je vodil glavni sodnik Ernest Kerčmar. Da je vse potekalo po pravilih, so skrbeli vodja tekmovanja je mag. Jani Šalamon – predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS, namestnik vodje tekmovanja in nadzornik Gabrijel Urban in član Matej Sedej.
Dogodek so popestrili Zasavski rogisti in Lovski pevski zbor Zasavje – Trbovlje ter mladi “rukaški pripravnik” Matevž.
Zveza lovskih družin Gorica, ki združuje devet lovskih družin, je 26. oktobra v avli mestne občine Nova Gorica priredila revijo lovskih pevskih zborov in rogistov.
Predsednik Zveze lovskih družin Gorica Silvo Batagelj je v nagovoru izpostavil pomen obuditve lovskega petja in drugih zvrsti kulturnega udejstvovanja zelene bratovščine in se zahvalil vsem podpornikom pri izvedbi dogodka. Med njimi tudi mestni občini Nova Gorica, v imenu katere je vse prisotne nagovoril podžupan Anton Harej. Prisotne je nagovoril tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Na revijo so nastopili Lovski pevski zbor Dekani, Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava, Notranjski rogisti, Lovski oktet Javorniki in Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. Bogat kulturni večer so zaokrožili vsi zbori in rogisti s pesmijo “Mi smo lovci”, avtorja Franca Gornika. Čisto na koncu pa je zadonela še slovenska rodoljubna pesem in himna Primorcev “Vstala Primorska”, ki jo je uglasbil in priredil skladatelj Rado Simoniti.
Po koncertu se je nadaljevalo prijetno druženje v avli, ob kapljici briških in vipavskih vinarjev je stekla beseda, pa tudi pesem je odmevala – kot je v svojem nagovoru povedal Alojz Kovšca: “Prisluhnimo pesmi in jo odnesimo domov v srcih – naj živi slovenska beseda.”
ZLD Gorica
Upravljanje s tujerodnimi vrstami divjadi je bila tema 15. Slovenskega lovskega dne, ki je v organizaciji Strokovno-znanstvenega sveta LZS potekal 19. oktobra na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
V sklopu trinajstih predavanj so predavatelji predstavili spoznanja o »tujerodnih«, a neinvazivnih vrstah parkljarjev, o tujerodnih vrstah divjadi in drugih sesalcev na Hrvaškem, o invazivnih tujerodnih vrstah divjadih ter o zaznavanju, upravljanju in nadziranju tujerodnih vrst.
Slovenija je glede števila vrst, ki sodijo med divjad in so kot takšne predmet sistematično načrtovanega lova, ena najbolj konzervativnih držav v evropskem prostoru. Trenutno ima status divjadi 24 vrst: osemnajst vrst sesalcev in šest vrst ptic. Med njimi je osem tujerodnih vrst, ki z vidika naravovarstvenih dognanj in usmeritev, upravljavskih ciljev, zakonskih določitev/omejitev, načinov/poti vnosa in pričakovanih/dejanskih vplivov na okolje niso enotna skupina.
Tujerodne vrste divjadi v Sloveniji: invazivne, neinvazivne in zmotne
V prvo skupino sodijo vrste, ki so bile naseljene namensko, predvsem z namenom »bogatenja« lovišč/ekosistemov, večanja vrstne pestrosti divjadi in tudi lovskega motiva (muflon, damjak, alpski svizec, fazan); čeprav niso domorodne, se te vrste v prostoru ne širijo in nimajo izrazitih negativnih vplivov na okolje ali druge vrste, zato niso invazivne in se z njimi trajnostno upravlja.
V drugo skupino, tj. med invazivne tujerodne vrste sodijo tiste, ki so se v naravi pojavile po pobegih iz objektov farmske reje (nutrija) ali so se na območje Slovenije razširile samodejno iz sosednjih držav, kamor so bile pred tem naseljene ali so v naravo pobegnile iz ujetništva (pižmovka, rakunasti pes); te vrste imajo sposobnost hitrega prostorskega širjenja in večanja številčnosti ter izrazite negativne vplive na okolje in domorodne vrste.
Njihova prisotnost in hitro širjenje v ekosistemih sta v varstveni biologiji prepoznani kot eden največjih sodobnih dejavnikov tveganja, ki neposredno ogroža biotsko pestrost in ekološke procese znotraj domorodne biocenoze; zaradi tega te vrste evropska zakonodaja prepoznava kot prioritetne vrste, za katere so države članice dolžne izvajati različne ukrepe za zmanjšanje številčnosti oziroma omejitev njihovega širjenja (v primeru že oblikovanih populacij) oziroma takojšnjo izločitev iz narave (v primeru vrst, ki se v nekem prostoru šele pojavljajo).
»Poleg tujerodnih vrst, bodisi invazivnih ali neinvazivnih, pa obstajajo tudi vrste, ki so lahko zaradi pomanjkanja trdnih dokazov o pretekli prisotnosti ali napačnih interpretacij zmotno obravnavane kot tujerodne, kot je pri nas primer alpskega kozoroga,« je pojasnil dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja.
Upravljanje populacij tujerodnih vrst divjadi v Sloveniji v naslednjem desetletju
Po besedah dr. Matije Stergarja iz Zavoda za gozdove Slovenije pri invazivnih tujerodnih vrstah s cilji v lovskoupravljavskih načrtih zgolj sledimo področni evropski zakonodaji. »To pomeni, da na območjih, kjer se invazivna tujerodna vrsta pojavlja na novo, načrtujemo njen popolni odvzem; na območjih obstoječe razširjenosti pa preprečevanje nadaljnjega prostorskega širjenja in naraščanja številčnosti populacije. Pri tujerodnih vrstah, ki niso opredeljene kot invazivne, je usklajevanje ciljev in interesov delov družbe pogosto precejšen izziv, saj so cilji/interesi posameznih deležniških skupin nemalokrat v medsebojni koliziji (najpogosteje pri damjaku in muflonu) – zlasti cilj preprečevanja oz. omejevanja neželenih vplivov tujerodnih vrst v okolju, ki ga tipično zastopajo predstavniki naravovarstva, in cilj optimalne trajnostne rabe populacij divjadi z lovom, ki ga zasledujejo zlasti upravljavci lovišč.«
V večini območij, kjer ni podatkov o jasno izraženih neželenih vplivih damjaka in muflona na okolje, je cilj ohranjanje njunih kolonij v obstoječi številčnosti in prostorskem obsegu ter izločitev osebkov, ki pobegnejo iz obor. V območjih, kjer so zaznani neželeni vplivi damjaka oz. muflona v gozdu oz. na kmetijskih površinah (Ptujsko-Ormoško, Posavsko in Pomursko lovskoupravljavsko območje), pa so cilji usmerjeni v zmanjšanje številčnosti njunih populacij.
»Ukrepi, preko katerih nameravamo doseči navedene cilje (predvsem pri damjaku in muflonu)«, je pojasnil Stergar, »bodo zlasti ustrezna višina, prostorska usmerjenost in starostno-spolna struktura odvzema ter bolj prilagodljivo načrtovanje odvzema na območju stalne prisotnosti volka in risa, obenem pa ustrezen režim krmljenja (omejevanje gostote, zlasti pa pazljivo umeščanje krmišč v prostor).«
Mufloni na Boču Po naselitvi prvih muflonov leta 1972 na Boč so se ti zelo počasi širili in to le v predele, kjer so bila krmišča z ustrezno krmo. Populacija je do danes dosegla okoli 250 osebkov. Mufloni na Boču na domorodne vrste nimajo zaznavnega vpliva, nasprotno pa domači psi zelo negativno vplivajo na muflone predvsem v času brejosti in poleganja mladičev. Boštjan Plaznik iz Lovske družine Makole in predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo LZS pravi, da so mufloni zelo odvisni od krmljenja in ob ustrezni prehrani nimajo težnje po selitvah in širjenju v nova okolja. Vendar se v zadnjem času širijo v območja, kjer se jih namensko ali nenamensko krmi. »Škode po muflonih so v praksi evidentirane le v osamljenih primerih, tako da na pogorju Boča muflon ni konfliktna vrsta in je tudi med občani praviloma zelo dobro sprejet,« pravi Plaznik. Mufloni so zelo občutljivi na vznemirjanje zaradi motokrosa, kolesarstva in pohodništva v naravnem okolju in na vznemirjanje, ki ga povzročajo potepuški psi.
Genetske značilnosti »tujerodnih« vrst parkljarjev v Sloveniji in na Hrvaškem
Za populacije tujerodnih in/ali ponovno naseljenih vrst, kot so alpski kozorog, muflon in čital (na Hrvaškem), je značilna majhna genetska variabilnost zaradi učinka osnovatelja (tj. majhnega števila izvornih živali). »Ugotovili smo, da je genetska variabilnost muflonov pri nas v primerjavi z izvornimi populacijami s Sardinije in Korzike veliko manjša. Tudi genetska variabilnost alpskih kozorogov je izjemno majhna, saj smo pri analiziranih vzorcih našli dolge homozigotne odseke znotraj genoma, kar nakazuje na veliko izgubo genetske variabilnosti in prisotnost parjenja v ožjem sorodstvu,« je pojasnila dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Majhna genetska variabilnost je posledica zgodovinskega ozkega grla, ki ga je vrsta prestala v 19. stoletju, saj so vsi osebki kozorogov v alpskem loku potomci genetsko osiromašene populacije iz Gran Paradisa. To opozarja, da so za zagotovitev dolgoročnega obstoja populacij potrebni sistematično spremljanje stanja (monitoring) in aktivno upravljanje, vključno z ukrepi za večanje genetske pestrosti.
Status, varstvo in upravljanje alpskega kozoroga v Sloveniji
Za dolgoročno ohranitev vrste so nujni takojšnji ukrepi, ki jih zdaj omogoča tudi ugotovitev, da je kozorog v Sloveniji domorodna vrsta, kar dokazujejo arheološke in genetske raziskave. Temeljni cilji in usmeritve za upravljanje alpskega kozoroga v prihodnjem desetletju so zapisani v lovskoupravljavskih načrtih za obdobje 2021–2030, je povedala dr. Andreja Neve Repe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Glavni cilj upravljanja vrste je preprečevanje izumrtja in zagotavljanje dolgoročnega obstoja v Sloveniji. Povečanje številčnosti in zagotavljanje povezljivosti kolonij je ključnega pomena za izboljšanje genetske pestrosti vrste. Upravljanje populacij je zato izrazito ohranitveno, z omejenim odstrelom, usmerjenim predvsem v stare, bolne in šibke živali.
»Pomembni ohranitveni ukrepi so okrepitev genetske pestrosti z doselitvami živali iz drugih populacij, omilitev negativnih vplivov človeka, vzpostavitev mirnih območij, določitev režimov rabe prostora in vzpostavitev nadzora nad njihovim izvajanjem, ohranjanje in izboljševanje migracijskih koridorjev, čim bolj enotno ohranitveno upravljanje vrste in njenega habitata na čezmejnih območjih Julijskih Alp, zagotovitev stalnega monitoringa vrste ter okrepitev sistematičnih raziskav vrste v Sloveniji,« je izpostavila Neve Repe.
Družbeni odziv na pojav in lov invazivnih tujerodnih vrst
Suburbani in urbani prostor zasedajo tudi invazivne tujerodne vrste. Zaradi odsotnosti konkurence in očitnih prilagoditvenih sposobnosti (so okoljski oportunisti) se številčno in prostorsko širijo. Zaradi vplivov, ki jih imajo objektivno (škode na objektih, napravah, površinah, posevkih; tveganja za zdravje ljudi) in subjektivno (ker zbujajo občutke ogroženosti), so neželene in zato na spisku posegov proti njim.
Dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete UL je dejal, da odnos do živali – tudi do tujerodnih invazivnih vrst – postaja primarno čustven in nekritično zaščitniški. V družbi s prevlado percepcije pravic (in ignoriranjem sorazmernih dolžnosti) se uveljavljajo pristopi izoliranega oz. selektivnega ravnanja tudi do tujerodnih živalskih vrst, ne oziraje se na realnosti raznovrstnih problemov, težav in škod, ki nastajajo ob kolonizaciji teh vrst: »Lov v (sub)urbanem okolju je zato tehnično, organizacijsko, pravno in etično pred izzivi, s katerimi se moramo kot družbena skupina s teritorialno navezanostjo in širokim spektrom objektivnega poznavanja odnosov v tem večidel počlovečenem okolju soočiti kmalu ter temeljito.«
Vzroki in posledice invazivnosti nutrije v Sloveniji ter Evropi
Nutrija s prehranjevanjem pogosto tudi posredno vpliva na množico ogroženih domorodnih rastlinskih in živalskih vrst v takšnih habitatih, saj lahko omogoča intenzivnejše uveljavljanje in razširjanje invazivnih rastlinskih vrst, v procesu t. i. spremenjene facilitacije pa vpliva tudi na domorodne vretenčarske in nevretenčarske vrste mokrišč in specifičnih vodnih ter obvodnih ekosistemov. Z vsem tem pomembno prispeva k ogrožanju biotske raznovrstnosti območij, kjer je prisotna. »Manj preučen vidik pa je njen potencial kot rezervoarja in vektorja za širjenje virusnih in bakterijskih bolezni na domorodne vrste glodavcev in drugih sesalcev, vključno s človekom. Dejstvo, da je bila prepoznana kot pomemben člen v epidemiologiji leptospiroze (ki je tudi
zoonoza), kaže, da tega »dela invazivnosti« vrste v prihodnje ne bi smeli zanemariti,« je poudaril dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete UL.
Po besedah dr. Katarine Flajšman iz Gozdarskega inštituta Slovenije je eden od razlogov za hitro širjenje nutrije njen način razmnoževanja in velik razmnoževalni potencial: »Samice imajo v enem letu več legel, v ugodnih razmerah 2–3. V območjih, kjer nutrija ni avtohtona vrsta, naj bi spolna zrelost nastopila zelo zgodaj, in sicer pri starosti 4–6 mesecev. V Sloveniji ni bil do sedaj objavljen še noben podatek, koliko mladičev ima lahko samica nutrije pri nas.«
Dr. Flajšman je predstavila prvi podatek o velikosti legla na primeru breje nutrije, uplenjene v lovišču Laze (Zasavsko lovskoupravljavsko območje), kjer je po letu 2014 odvzem te vrste od 0 do 7 osebkov/leto. Nutrija je tu prisotna ob reki Savi, predvsem pa ob njenem pritoku, potoku Mlinščica. »24. 2. 2021 je bila uplenjena breja samica, ki je imela v maternici 10 zarodkov, žal pa ni bilo zbranih drugih podatkov, ki bi v povezavi z informacijo o velikosti legla prišli prav za razumevanje vplivnih dejavnikov in dejanskega razmnoževalnega potenciala, kot so telesna masa samice, starost, spol zarodkov in spolno razmerje.« Glede na to, da gre za invazivno tujerodno vrsto, s katero se v zadnjih letih v Evropi intenzivno upravlja z namenom zmanjšanja populacij, bi bile dodatne raziskave na področju reprodukcije te vrste zelo dobrodošle.
Podatke o prisotnosti tujerodnih vrst lahko pridobivamo s sodobnimi pristopi, kot sta uporaba fotopasti in vzorčenje okoljske DNK, v Sloveniji pa je podatke o nekaterih (invazivnih) tujerodnih vrstah možno pridobiti tudi prek aplikacije SRNA. »Prednost vseh treh pristopov je, da so neinvazivni – osebki niso ujeti ali kakorkoli zmoteni v svojem naravnem okolju,« pravi dr. Žiga Velkavrh s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Aplikacija SRNA državljanskim znanstvenikom (tj. lovcem in drugim ljubiteljem narave) omogoča zbiranje podatkov o sedmih tujerodnih vrstah sesalcev (nutriji, pižmovki, rakunastem psu, severnoameriškem rakunu, damjaku, muflonu in alpskem svizcu) ter eni vrsti ptic (fazanu). V aplikaciji je trenutno zabeleženih 80 opažanj damjaka, 50 opažanj nutrije, 44 opažanj muflona in 29 opažanj fazana. Severnoameriški rakun je bil zabeležen enkrat (povoz), o pižmovki, rakunastem psu in svizcu pa podatkov v aplikaciji SRNA (še) ni.
Prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih
Poleg tujerodnih vrst divjadi se v slovenskih gozdovih pojavljajo tudi druge vrste tujerodnih prostoživečih živali, gliv in rastlin. V Sloveniji se je že ustalilo okoli 150 tujerodnih vrst živali, med katerimi je veliko invazivnih. V okviru projekta LIFE Artemis so se osredotočili na tujerodne vrste v gozdnem prostoru. Na opozorilni seznam tujerodnih vrst za gozdove je bilo, je povedala dr. Flajšman, uvrščenih sedem vrst sesalcev, in sicer: siva veverica, lisičja veverica, Pallasova veverica lepotka, sibirski burunduk, južnoameriški koati, severnoameriški rakun in rakunasti pes.
Za nobeno od naštetih vrst trenutno ni podatka, da bi bila v Sloveniji (stalno) prisotna. V naravi so do sedaj opazili le posamezne osebke južnoameriškega koatija (prvi podatek leta 2015), rakuna (prvi podatek leta 2002) in rakunastega psa (prvi podatek leta 1980). Večinoma gre za pobegle osebke, ki so jih gojili oz. zadrževali kot hišne živali.
Države članice EU morajo skladno s 14. členom Uredbe (EU) 1143/2014 za invazivne tujerodne vrste vzpostaviti sistem nadzora oziroma jih vključiti v že obstoječi sistem. V okviru projekta LIFE Artemis so tako skladno z zakonodajo za primera rakunastega psa in sive veverice pripravili predlog načrta za hitro odzivanje ob najdbi teh vrst, cilj katerega je zagotoviti čim hitrejše in učinkovito ukrepanje ob odkritju njihove prisotnosti.
Izzivi in odgovornost lovcev pri upravljanju in nadzoru (invazivnih) tujerodnih vrst velikih vretenčarjev
Tujerodne vrste vretenčarjev, ki so že prisotne v Sloveniji ali lahko njihovo pojavljanje pričakujemo v bližnji prihodnosti, se z vidika naravovarstvenih dognanj in usmeritev, upravljavskih ciljev, zakonskih določil, načinov/poti vnosa in pričakovanih/dejanskih vplivov na okolje delijo v več skupin.
Za vsako med njimi (lahko) imajo lovci in lovske organizacije na vseh nivojih zelo pomembno odgovornost, ki izhaja iz javnih pooblastil in statusa slovenske lovske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, je poudaril dr. Pokorny: »Pri tem morajo biti naloge upravljavcev populacij razumljene v kontekstu uresničevanja družbeno odgovornega delovanja, pričakovanja in odgovornosti na relaciji država–lovci–javnost pa vzajemna in usklajena, za kar je potrebna ustrezna komunikacija in ozaveščanje javnosti s strani pristojnih odločevalcev.«
V prvo skupino sodijo tujerodni parkljarji (muflon, damjak), katerih upravljanje je v neposrednem interesu lovcev. Za te vrste morajo upravljavska strategija, cilji in ukrepi temeljiti na upoštevanju dejstva, da so to tujerodne vrste, ki pa niso invazivne. Dosedanje izkušnje v Evropi in Sloveniji so pokazale, da je njihova razširjenost vezana na lokalna območja naselitev v preteklosti, njihov vpliv na okolje pa je praviloma majhen in prostorsko zelo omejen. Z obstoječimi populacijami teh vrst je treba dopustiti trajnostno upravljanje, kar pomeni tudi skrb za dolgoživost, ohranjanje ugodnega stanja in dobrega fitnesa (vključno z genetsko pestrostjo) populacij.
V drugo skupino sodijo invazivne tujerodne vrste (velikih) vretenčarjev, tj. vrste, za katere je možno ključne naravovarstvene cilje in usmeritve evropske zakonodaje (zmanjšanje številčnosti in preprečitev širjenja že osnovanih populacij; takojšnja izločitev osebkov tistih vrst, ki šele prihajajo) doseči zgolj z letalnimi ukrepi, vključno z odstrelom. Trenutno so med temi vrstami pri nas prisotne nutrija, pižmovka in zelo občasno rakunasti pes (vse so divjad); v prihodnosti lahko pričakujemo prihod in širjenje še nekaterih vrst sesalcev, zlasti severnoameriškega rakuna in ameriškega minka, morda tudi malega indijskega munga, muntjaka in celo čitala; enako velja tudi za nekatere vrste ptic, npr. nilsko gos in belolično trdorepko.
»Čeprav lovci neposrednega interesa za upravljanje teh vrst nimamo in za doseganje naravovarstvenih ciljev na področju nadzora invazivnih vrst ne moremo biti odgovorni, je smiselno, da kot edina usposobljena interesna skupina sodelujemo pri izvajanju ukrepov ter tako aktivno doprinesemo k upravljanju invazivnih tujerodnih vrst, k čemur lovske organizacije javno poziva tudi FACE, « je prepričan dr. Pokorny.
Na tak način bodo lovci na neposreden način doprinesli k ohranjanju biotske pestrosti in s tem realizirali javno pooblastilo s področja ohranjanja narave. »Seveda imamo pri tem pravico zahtevati, da odločevalci prek komunikacije in ozaveščanja javnosti omogočijo ustrezno okolje, da bodo tovrstne aktivnosti lovcev prepoznane kot družbeno koristne in nujne, zaradi česar bo javnost aktivnosti zoper invazivne vrste podpirala in ne problematizirala,« je zaključil dr. Pokorny.
ZBORNIK IZVLEČKOV 15. SLOVENSKEGA LOVSKEGA DNE
Hrvaška lovska zveza in Lovska zveza Slovenije sta 26. oktobra v Prosenjakovcih izvedli 21. strelsko tekmovanje.
Kot je uvodoma poudaril predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS in selektor naše strelske reprezentance Matija Janc, so ta tekmovanja z leti tekmovalni značaj povzdignila v prijateljsko srečanje, druženje in izmenjavo izkušenj.
Zbrane sta nagovorila podpredsednik Hrvaške lovske zveze in predsednik odbora za lovsko strelstvo HLS Nevenko Jakopović in novi predsednik lovske družine Prosenjakovci Eugen Pap. Srečanja se je udeležil tudi tajnik HLS Hrvoje Kukas in Martina Hirjanić.
V meglenem dopoldnevu je sledil trening streljanja na glinaste golobe, nato so se strelci pomerili v streljanju na glinaste golobe ter streljanju z risanico na 100 metrov ob fiksnem kolu in prostoročno. Za LZS so streljali Dušan Urankar, Miha Trauner, Miha Finkšt, Marijan Sadek, Boštjan Sadek in Leon Sadek. Ekipo Hrvaške lovske zveze so sestavljali Miljenko Kos, Ivica Varga, Ivan Minarik, Zoran Krasnopjurka, Josip Milković in Danijel Škunca.
Tekmovanje je potekalo gladko in brez zapletov. Po pregledu rezultatov se je izkazalo, da je zmagala ekipa LZS, tako da je Jakopović prehodni pokal, ki je zadnje leto domoval v Zagrebu za naslednje leto izročil v hranjenje Jancu. Posamično so bili najboljše uvrščeni Boštjan Sadek (1. mesto), Miha Finkšt (2. mesto) in Miha Trauner (3. mesto), ki so za uvrstitve prejeli medalje.
Ekipi s spremljevalnim osebjem, sta nadaljevali prijateljsko druženje in izmenjavo izkušenj … Gostitelji, LD Prosenjakovci so se tudi tokrat izkazali v tako v organizacijskem kot v kulinaričnem smislu, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
Frančku Gorazdu Tiršku (LD Gornji Grad), ki je na letošnjih paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil zlato medaljo v disciplini streljanje z zračno puško stoje, je Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin (SKZLD) Celje 22. oktobra pripravila sprejem.
Ponosni smo, da Nani, kot ga kličejo prijatelji, pripada slovenski lovski organizaciji, katere član je že 32 let. Poleg njega smo pripravili sprejem tudi za Antona Zupana (LD Rogaška Slatina) in Aljaža Verbotna (LD Škale), ki sta v letošnjem letu na področju lovskega strelstva postala državna prvaka. Tone je postal državni prvak na glinaste golobe v kategoriji superveterani, Aljaž pa v disciplini bežeči merjasec z malokalibrsko puško.
Miran Freitag, predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje je v uvodnem pozdravu poudaril, da je to že peta Tirškova olimpijska medalja. Za Zupanom pa je dolgoletna strelska kariera, saj je v tem času osvojil skoraj vse, kar se v lovskem strelstvu osvojiti da. V lanskem letu je osvojil 1. mesto na odprtem prvenstvu LZS v veliki kombinaciji v kategoriji superveterani, letos pa je dosegel 1. mesto v disciplini glinasti golobi na prvenstvu LZS za veterane in superveterane. Verboten spada med mlajšo generacijo, ki se šele kali in že uspešno stopa po tekmovalni poti lovskega strelstva.
Freitag je povedal: “Vsak vrhunski šport zahteva veliko odrekanja, treninga, volje, dela in predanosti. Za paraolimpijske športnike je teh odrekanj in ovir še mnogo več, kot za ostale vrhunske športnike. Zaradi tega je Nani gotovo še dodatni vzgled vsem nam. Neomajna volja, trud in želja po športnem udejstvovanju kažejo na njegovo veličino.” Ob koncu nagovora jim je ponovno čestital in poudaril, da smo vsi skupaj ponosni na njihove uspehe. SKZLD Celje je ob tej priložnosti vsem trem športnikom podelila spominsko plaketo.
V čustveno obarvani zahvali, se je Nani zahvalil za sprejem, ki smo mu ga pripravili, saj je s tem dobil potrditev, da ga tudi lovci podpiramo in se veselimo njegovih uspehov. Nanijevi zahvali sta se pridružila še ostala dva prejemnika. Tone je povedal, da je v lovsko strelstvo vpet že več kot 50 let in je v tem času nastopal tudi na velikih tekmovanjih, kot sta svetovno in evropsko prvenstvo. Aljaž pa je izrazil željo, da bi na svoji športni poti, dosegal tako dobre rezultate, kot jih je Tone.
Sprejem se je zaključil ob prijetnem druženju in razgovoru vseh udeležencev.
Zdravko Mastnak, strokovni tajnik SKZLD Celje
TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 31.10. 2024, ob 20.00, sobota, 2.11. 2024, ob 20.00 in nedelja, 3.11. ob 11.00.
VTV VELENJE: četrtek, 31.10. 2024, ob 21.20.
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 29.10. 2024, ob 19.00 in 20.45.
GTV KRANJ: torek, 29.10. 2024, ob 19.35 in sreda, 30.10. 2024, ob 18.00.
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 31.10. 2024, ob 22.00 in petek, 1.11. 2024, ob 10.00.
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 26.10 2024, ob 20.00.
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 7.11. 2024, ob 20.00.
TV ORMOŽ: petek, 1.11. 2024, ob 20.00 in nedelja, 3.11.2024, ob 10.00.
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 26.10. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 28.10. 2024, ob 20.00 in sreda, 30.10. 2024, ob 10.00.
Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).
Državna vzrejna komisija KZS za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 2. novembra, s pričetkom ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Državna vzrejna komisija za goniče
Kljub prelaganju srečanja, smo 8. oktobra v dopoldanskem času organizirali kostanjev piknik za otroke otroškega vrtca Ptuj z njegovimi enotami na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož na Ptuju.
Obiskalo nas je več kot 100 otrok z vzgojiteljicami istega otroškega vrtca. Na dvorišču zveze smo jim pripravili sprejem z napitki in drugimi dobrotami. Najpomembnejši sestavni del pogostitve je bil zanje pečen kostanj. Skupina lovcev lovskih družin ZLD Ptuj-Ormož je skrbno pripravila vse potrebno, da so se malčki in vzgojiteljice dobro počutili.
Za vsako skupino smo pripravili krajšo predstavitev živali v učilnici, kjer so lahko s pomočjo didaktičnih pripomočkov videli večino živali, ki domujejo na našem območju, poslušali oglašanje fazana, sovice in nekaterih vrst ptic. Fizično so se lahko dotaknili in božali gojeno prepelico in videli njena znesena jajčka.
Preko Komisije Mladi in lovstvo LZS smo dobili veliko materiala na temo divjadi in lovstva. Vzgojiteljice so prejele igre za naše najmlajše, obdarili smo jih tudi s kapico z znakom svoje krovne organizacije.
Z vzgojiteljicami smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, za nadaljnje obiske v enotah otroškega vrtca Ptuj. Zaradi svojih obveznosti v tujini se je županja Mestne občine Ptuj opravičila, poslala pa nam je tople pozdrave s službenega potovanja.
Zahvaljujem se vzgojiteljicam in vodstvu otroškega vrtca Ptuj za sodelovanje in razumevanje, zahvala velja vsem lovcem (še posebej Petrčku), ki so poskrbeli za dobro počutje naših obiskovalcev, zahvala tudi donatorjem in sosedom našega sedeža ZLD Ptuj-Ormož.
Še istega dne smo od enote ptujskega vrtca prejeli tudi pisno zahvalo, ki bo krasila našo pisarno ZLD Ptuj-Ormož.
dr. Srečko F. Krope
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je po dobrih devetih mesecih dela opravil analizo dosedanjega dela in spregovoril o aktualnih temah na področju lovstva.
Del predsednikovega predvolilnega programa je realiziran – začeli smo z izobraževanjem starešin lovskih družin, ki je naletel na izjemno pozitiven odziv. Prihodnje leto bomo zato z izobraževanjem nadaljevali in dodatno pripravili izobraževanja za tajnike, blagajnike in gospodarje, saj se zakonodaja spreminja, naša znanja pa je potrebno nenehno obnavljati, da bomo kos nalogam, ki nas čakajo v prihodnje.
Lovska zveza Slovenije je v tem času naredila kar nekaj rezov in sprememb v načinu poslovanja, med drugimi smo odpovedali najem skladišča v Radomljah in ga preselili na sedež Lovske zveze Slovenije. Vilo na Župančičevi ulici 9 obnavljamo, v novembru bodo tako zamenjana dotrajana okna v drugem nadstropju stavbe, nato se lotimo še ostalih prenovitvenih del.
Razmere v družbi se korenito spreminjajo. V parlamentarni obravnavi je Zakon o ohranjanju narave, pri njegovi pripravi pa Lovska zveza Slovenije ni sodelovala, saj ni bila povabljena. Zakon je pomemben za lovce, saj uvaja nekatere nove dolžnosti lovcev – med drugim predvideva, da naj bi bili lovci nosilci ukrepov v zvezi z odstranjevanjem neavtohtonih invazivnih vrst. Vloga, ki nam jo namenja zakonodajalcev je vloga iztrebljevalca, s čimer se ne moremo strinjati.
V obravnavi je tudi Zakon o divjadi in lovstvu, ki prinaša kar nekaj sprememb, za katere pa nismo prepričani, da so v dobro lovcev in lova. Zakonodajalci nimajo dovolj posluha za probleme, ki se pojavljajo v zadnjem času. Lovci bomo v prihodnjem letu morali začeti plačevati škode po šakalu. Nihče se ne ukvarja s tem, da bi oblikoval sklad za povračilo škod po divjadi na lovnih površinah.
Kaže pa, da bo ekspanzija jelenjadi, prisotnost zveri in izginjanje srnjadi mnogim lovskim družinam povzročila ogromne finančne težave. V primeru vdora afriške prašičje kuge se bodo lovišča zaprla in nenadoma se bodo mnoge lovske družine znašla v brezizhodnem položaju.
Na podlagi lanske pobude s strani Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin (PBZLD) je Komisija za lovsko kinologijo LZS, ki ji predseduje Ian Martin Koštomaj, v letu 2024 v okviru razpisov Lovske zveze Slovenije za usposobljene članice, prvič razpisala tudi izvedbo usposabljanja za vodnike lovskih psov, o nudenju prve pomoči lovskim psom.
Pobuda je nastala iz potrebe pri nesreči lovskega psa na skupinskem lovu in v želji čim širši strokovni javnosti predstaviti možne oblike nezgod pri delu z lovskimi psi in ukrepe za učinkovito nudenje prve pomoči.
PBZLD je usposabljanje izvedla konec septembra, in sicer v lovskem domu LD Hrenovice v Hruševju. Tečaja se je udeležilo 32 izkušenih vodnikov iz širše regije. Predpisane teme izobraževanja, s predstavitvijo najpogostejših bolezni ter poškodb lovskih psov in nudenje prve pomoči s praktičnim prikazom, je s svojim lovskim psom jazbečarjem, izvedel izkušen in dolgoletni vodnik lovskega psa in predavatelj mag. Mitja Dodič, dr. vet. med. Predavatelj se namreč intenzivno ukvarja z iskanjem po krvni sledi ranjene divjadi in živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst skoraj že deset let. V povprečju opravi med 80 in 100 iskanji na leto in sicer tudi v najzahtevnejših pogojih.
mag. Aleš Klemenc, PBZLD
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje pri Zvezi lovskih družin (ZLD) Prlekija je od maja do oktobra 2024 organizirala strelsko ligo v streljanju na glinaste golobe – lovski položaj.
Izvedenih je bilo pet kol, v vsakem kolu so streljali po eno serijo po 25 glinastih golobov. Za končno uvrstitev se je odštel najslabši dosežek. Posamezna tekmovanja (kola) so izvedle sodelujoče lovske družine na svojih streliščih, ki so po koncu vsakega tekmovanja lovske strelce pogostile z malico.
Tekmovalo je 33 strelcev in ena strelka iz petih lovskih družin, članic ZLD Prlekija, in sicer: LD Apače, LD Negova, LD Videm ob Ščavnici, LD Križevci in LD Mala Nedelja. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: člani, veterani in superveterani. Tekmovala je tudi ena strelka, članica LD Apače, Anica Ščap, kar nas še posebej veseli.
Zaključek letošnje strelske lige ZLD Prlekija je bil 5. oktobra v LD Mala Nedelja, kjer so bile najbolje uvrščenim v posamezni kategoriji podeljene zaslužene nagrade. Posebno nagrado sta prejela tudi najstarejši strelec – Franc Vajndorfer iz LD Mala Nedelja in Anica Ščap, kot edina ženska strelka. Nagrade sta podelila predsednik ZLD Prlekija Branko Žnidarič in predsednik Komisije za lovsko strelstvo ZLD Prlekija Marjan Kaučič.
Slednja sta ob koncu prireditve prisotnim predstavila predlog Pravilnika o lovskem strelstvu in strelskih tekmovanjih ZLD Prlekija, v katerem so podrobneje opredeljeni postopki izvedbe strelske lige, udeležbe na državnem strelskem tekmovanju in pokrivanje stroškov udeležbe na državnem tekmovanju. Prisotni smo se soglasno dogovorili, da tudi v prihodnjem letu nadaljujemo s strelsko ligo, z željo, da se za sodelovanje odločijo še LD Ljutomer, LD Radenci in LD Gornja Radgona.
Čestitke vsem strelcem in strelki za dosežene rezultate in zahvala sodelujočim lovskih družinam za pomoč pri organizaciji in izvedbi strelskih tekmovanj.
Andrej Rugole, tajnik ZDL Prlekija
Končni rezultati:
Lovska zveza Slovenije se je odzvala vabilu Lovske zveze Vojvodine in vojvodinske lovce obiskala 3. oktobra na njihovem sejmu Lorist.
Prisrčni dobrodošlici so kmalu sledili intenzivni pogovori in izmenjave izkušenj. Naša delegacija je prisluhnila gostiteljem o njihovi organiziranosti, načinom organiziranosti in vpetosti njihovega lovstva v gospodarstvo. Gostitelji pa so prisluhnili slovenski delegaciji o lovskem dogajanju pri nas in v EU. Zelena nit, ki je povezovala pogovore pa je bila seveda divjad. Pogovori iz Novega Sada so temelj sporazuma med Lovsko zvezo Slovenije in Lovsko zvezo Vojvodine, ki bo v kratkem podpisan.
Na željo vojvodinskih lovcev, so se delegaciji po izboru komisije za lovsko kulturo pridružili še trije oponašalci jelenjega rukanja: Marko Mavri iz LD Podbrdo, Tadej Klemenšek iz LD Solčava in Nejc Kos iz LD Borovnica. Zbranim so odlično prikazali šest tekmovalnih disciplin s prvenstev iz oponašanja jelenjega rukanja. Poželi so splošno navdušenje publike, po nastopu so v sproščenem pogovoru prenašali svoje znanje vojvodinskim kolegom.
Gregor Bolčina
Lovska zveza Slovenije (LZS) je pripravila javni nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2025. Razpisni pogoji so bili objavljeni v reviji Lovec (4/2024).
Na natečaju je sodelovalo sedemindvajset različnih avtorjev, ki so skupno poslali 199 fotografij. Komisija za izbor najboljših fotografij Javnega nagradnega natečaja za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2025 v sestavi Urša Kmetec, Igor Pičulin in Boris Leskovic je po končanem roku opravila izbor najboljših fotografij nagradnega natečaja skladno z razpisnimi pogoji.
Na natečaj so svoje fotografije poslali Sebastjan Zelič, Evald Mlinarič, Andrej Tomažin, Oton Naglost, Tine Strosar, Martin Uranič, Rok Kotnik, Gabrijel Mihevc, Stanko Jarm, Maša Napotnik, Vinko Peternelj, Marjan Cigoj, Janez Mihelič, Miha Robar, Miran Krapež, Matej Podrekar, Franc Bence, Jerca Bence, Sara Vojska, Martin Šolar, Alexander Voda, Anton Tratnik, Rok Štirn, Tjaša Dobnik, Zvonko Pavlič, Simon Budna in Natalija Pišec.
Osnovni izbor fotografij je opravil Igor Pičulin, ki je ocenil tehnično kakovost fotografij in možnost izreza posnetka. Komisija je nato na dopisni seji, ki je potekala med 5. in 9. avgustom 2024, izbrala trinajst fotografij, in sicer fotografijo za naslovno stran koledarja in dvanajst najustreznejših fotografij prostoživečih živali, ki jih je uvrstila v koledar LZS za prihodnje leto.
Za naslovnico koledarja LZS za leto 2025 je komisija izbrala fotografijo fazana, katere avtor je Rok Štirn, za koledarski del pa so bile izbrane naslednje fotografije (po mesecih): kozača Roka Štirna, ris Marjana Cigoja, lisica Marjana Cigoja, divji petelin Sebastjana Zeliča, poljska jerebica Andreja Tomažina, divji prašič Mihe Robarja, srnjaka Roka Štirna, jazbec Roka Štirna, navadni jelen Marjana Cigoja, rjavi medved Sebastjana Zeliča, zlati šakal Andreja Tomažina in gams Otona Naglosta.
Komisija je za prvo nagrado v višini petsto evrov izbrala fotografijo fazana Roka Štirna, drugo nagrado (tristo evrov) bo prejel Marjan Cigoj za fotografijo risa, tretjo nagrado v višini dvesto evrov pa si je po izboru komisije zaslužil Andrej Tomažin za fotografijo šakala.
Preostale izbrane fotografije za koledar bomo honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Avtorjem izbranih fotografij čestitamo, vsem pošiljateljem pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na natečaju.
Urša Kmetec
V Postojni je julija potekal 31. furmanski praznik, na katerem so že tradicionalno sodelovali predstavniki lovskih družin Brkinov, Krasa in Notranjske. Letos so se v kuhanju lovskega golaža pomerili predstavniki LD Bukovje, LD Črna jama, LD Gradišče Košana, LD Planina in LD Prestranek. Prijateljsko druženje predstavnikov lovskih družin se nadaljevalo z zaključnim srečanjem v mesecu septembru pri lovski koči LD Črna jama.
Organizacijo kuhanja golaža na furmanskem prazniku že od vsega začetka vodi Janez Posega, ki je tudi član LD Črna Jama. V zadnjih letih pa je njegova desna roka in nepogrešljiv pri koordinaciji Dušan Tomšič iz LD Javornik Postojna. Golaž so v začetnih letih praznovanja kuhali župani okoliških občin, nato pa je Janez predlagal, da bi k sodelovanju povabili lovske družine. Zmagovalna ekipa zastopa Postojnsko-Bistriško zvezo lovskih družin na mednarodnem bienalnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni. V zadnjih letih ima dogodek tudi dobrodelno noto, saj zbrana sredstva namenijo Zvezi Sonček (Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije). V letošnjem letu smo skupaj zbrali 176,00€.
Kuharsko ekipo LD Bukovje je v sestavi Antona Bajca in Mitja Januša vodil šef Srečko Česnik. Večkrat so se že udeležili tekmovanja v kuhanju golaža na Furmanskem prazniku, sodelovali pa so tudi v Gornji Radgoni, kjer so pred leti osvojili 2. mesto v kuhanju lovskega golaža. LD Črna jama se tekmovanja v kuhanju lovskega golaža na Furmanskem prazniku udeležuje že dolga leta. Slavko Posega je letos kuhal golaž, za ogenj pa je poskrbel Aleš Doles. Franc Udovič, Andrej Logar in Jure Šebenik so predstavljali ekipo LD Planina. Franc je prevzel vlogo šefa kuhinje, Andrej je bil njegova desna roka, za stike z javnostjo, kot so se pošalili, pa je bil odgovoren Jure.
Tudi LD Prestranek se je že večkrat udeležila tekmovanja na Furmanskem prazniku. Letos sta družino predstavljala šef Janez Dedek in njegov pomočnik Danimir Žunić. Prvič pa se je tekmovanja udeležila LD Gradišče Košana, ki je v šestčlanski zasedbi po mnenju komisije skuhala najboljši lovski golaž. Šef Andrej Mekina je vodil kuharsko ekipo v zasedbi: Aleksander Dekleva, Boštjan Kaluža, Andraž in Žan Volk ter Gregor Železnik. Z glasbeno spremljavo v dopoldanskem času so poskrbeli tudi za prijetno vzdušje med ekipami in obiskovalci.
Predsednik Turističnega društva Postojna Srečko Šajn, je podelil priznanja vsem sodelujočim, čestital zmagovalcem in v zahvalnem govoru poudaril, da je že tradicionalno prostovoljno vključevanje predstavnikov lovskih družin pomemben del spremljevalnega programa Furmanskega praznika v Postojni.
Prijateljsko druženje, nova in stara poznanstva sodelujoče lovske družine običajno nadaljujejo v septembru. Tudi letos so se septembra predstavniki LD srečali v lovski koči LD Črna jama, kjer so ob prijateljskem druženju degustirali lovski golaž, pripravljen iz petih različnih golažev kuhanih na furmanskem prazniku v letošnjem letu. Dolga tradicija sodelovanja in druženja predstavlja pomemben dejavnik utrjevanja vezi med lovskimi družinami na Postojnsko-Bistriškem koncu.
Tjaša Žgur
V Podlehniku je potekala slovesnost v počastitev 50-letnice pobratenja med Lovsko družino (LD) Podlehnik in LD Banja Loka Kostel.
Začetke pobratenja in sodelovanja leta 1974 je slikovito orisal mag. Emilijan Trafela in poudaril, da so se v pol stoletja stkale in prepletle tako trdne prijateljske, ki bodo vzdržale tudi za prihodnje generacije lovcev. Množico lovcev iz obeh lovskih družin in goste sta pozdravila in nagovorila starešina LD Podlehnik Franc Bigec in starešina LD Banja Loka Kostel Mladen Koritnik. Oba sta poudarila pomen trajnega sodelovanja obeh kolektivov zelene bratovščine na področju upravljanja z divjadjo, še posebej pa pri utrjevanju lovskega prijateljstva in iskrenega tovarištva. Pobratenje LD Podlehnik in LD Banja Loka Kostel je bilo prvo v Sloveniji. V imenu predsednika Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj – Ormož je lovcem čestital za pol stoletja vzornega sodelovanja tajnik ZLD Matej Španinger.
Podlehniški župan mag. Sebastjan Toplak je javno pohvalil dobro sodelovanje lovcev in občine in povedal, da je pobratenje lovskih družin pripomoglo tudi k dobremu sodelovanju med obema občinama. To je potrdila tudi podžupanja občine Kostel Vesna Krese, ki je spremljala kostelske lovce, s katerimi tudi njihova občina dobro sodeluje. Podelili so nekaj zahval najzaslužnejšim za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja haloških in kostelskih lovcev. Prejeli so jih Franc Pajnkiher, mag. Emilijan Trafela, Občina Kostel, Občina Podlehnik, LD Banja Loka Kostel in LD Podlehnik.
V bogatem kulturnem programu so nastopili ptujski lovski rogisti, mlade recitatorke Pia, Ana in Anja, ki so doživeto izvedle recital o naravi, soncu in življenju; vokalna skupina ljudskih pevk Stezice in izvirna instrumentalna skupina haloški Potepuhi. Uvodno glasbeno dobrodošlico pa je množici zelene bratovščine pripravila godba na pihala. Lovski praznik v Podlehniku so sklenili z družabnim srečanjem in obujanjem spominov na lovska doživetja v minulih petdesetih letih uspešnega sodelovanja lovcev pobratenih lovskih družin.
Marjan Toš
Na spletni strani ali na našem YouTube kanalu si lahko ogledate septembrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Ustvarjalci oddaje so se odzvali povabilu Lovske družine Bukovca ob njihovem praznovanju. Udeležili so se Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2024, na strelišču Gaj Pragersko ter usposabljanja starešin lovskih družin. Obiskali so tudi Žarka Šuca, člana Društva slovenskih lovcev “Doberdob”, prejemnika odlikovanja red za lovske zasluge II. stopnje.
Draga Lovska družina (LD) Mala gora! Vse najboljše za tvoj 70. rojstni dan. Tvojim članov pa dober pogled in lovski blagor!
Pri lovskem domu LD Mala gora v Željnah je 14. septembra 2024 potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja LD Mala gora. Zbranim lovcem in drugim gostom so se pridružili podpredsednik Lovske zveze Slovenije Miran Štrukelj, predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Kočevje mag. Branko Zlobko, predsednik Lovskega kinološkega društva (LKD) Kočevje Lovro Tomšič ter podžupan občine Kočevje Gregor Košir in predstavnik vaše skupnosti Janko Car.
S svojo prisotnostjo so polepšali praznovanje predstavniki vseh lovskih družin v ZLD Kočevje in njihovi praporščaki s prapori ter predstavniki pobratene LD Mala Nedelja. K slovesnemu dogodku so dodali svoj prispevek tudi Skupina rogistov ZLD Kočevje in Pevski kvartet ZLD Kočevje. Gospa Lavra je vse skupaj povezala v prekrasno celoto.
Ob tej priložnosti smo častno upokojili stari prapor LD Mala gora, ki nas je simbolno združeval vse od leta 1961, bil z nami na lovskih slovesnostih in ob slovesu lovskih tovarišev, ki so od nas odšli v večna lovišča. Vsa ta leta so ga ponosno in spoštljivo nosili naši praporščaki. V zahvalo bo dobil častno mesto v našem lovskem domu.
Naš novi prapor, katerega je v imenu botrstva občine Kočevje našemu praporščaku predal podžupan občine Kočevje, je bogato okrašen s spominskimi žebljički in lepim vezenjem. Ni šlo brez podelitev zahval vsem, ki so s sodelovanjem ali z donacijami prispevali k slovesnosti ter razvitju novega prapora. Zaslužnim članom so bila podeljena priznanja ZLD Kočevje ter odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti je ZLD Kočevje odlikovala LD Mala gora z zlato lovsko plaketo.
Starešina LD Mala gora Srečko Nusdorfer je poudaril, da smo lahko ponosni na prehojeno pot malogorske družine, ki je bila polna uspehov: “Delo, ki ga opravljamo lovci pri uresničevanju namenov in nalog lovstva kot naravovarstvene dejavnosti, pri ohranjanju naravnega okolja, vrstne pestrosti divjadi in prostoživečih živalskih vrst ter delo na društveno-organizacijskem, ekonomskem, kulturnem in publicističnem področju, nam je lahko v zadoščenje za naš prispevek, je lepo in plemenito. Zato se bomo tudi v bodoče zavzeto trudili in uspešno opravljali naloge, ki so pred nami.”
Lovišče LD deluje na področju Krajevne skupnosti Šalka vas v občini Kočevje, meri okrog 3.000 hektarjev lovne površine. Trenutno lovska družina šteje 70 članov, od tega imamo 3 pripravnike. LD Mala gora ima v lasti velik lovski dom z veliko dvorano, ki služi ZLD Kočevje za izvajanje izobraževanj in razširjenih sej, pa tudi drugim za namene druženja. V lasti imamo tudi lovsko kočo na Krenu, ki je v fazi obnove.
Lovišče meji z LD Kočevje ter z loviščem s posebnim namenom (LPN) Kočevsko, je izrazito kraškega značaja, pomanjkanje vode v vročih poletnih dneh je pogosto, zato je oskrba in priprava mlakuž za divjad potrebna. Naši največji cilji so ohranitev vseh vrst divjadi, pravilna številčnost na zmogljivost lovišča, ohranitev dobrih odnosov z ostalimi uporabniki prostora, posebno s kmeti, krajani ter skrb za okolje.
Goran Horvat, tajnik LD Mala gora
Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet LZS vas vabita na 15. Slovenski lovski dan na temo Upravljanje s tujerodnimi vrstami divjadi. Posvet bo v soboto, 19. oktobra, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, v dvorani Janeza Hribarja.
Predavali bodo številni domači strokovnjaki in kolegi s Hrvaške in iz Srbije, ki se ukvarjajo z raziskavami, varstvom in upravljanjem divjadi ter drugih vrst prostoživečih živali. Med drugim bodo predstavili problematiko invazivnih tujerodnih vrst divjadi, naravovarstvene usmeritve/cilje v povezavi z njimi ter vlogo lovcev pri doseganju teh ciljev; ekologijo, stanje, izzive in priložnosti pri upravljanju tujerodnih vrst, ki niso invazivne (npr. muflon, damjak, fazan) ali so morda celo zmotno prepoznane kot tujerodne (alpski kozorog).
Program, urnik in seznam predavatelj je dostopen TUKAJ.
Posvet je namenjen vsem, potrebne pa so predhodne prijave preko lovskega informacijskega sistema Lisjak (za lovce) in po e-pošti lzs@lovska-zveza.si (za nelovce).
Komisija za lovsko kulturo razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 26. oktobra 2024, ob 12. uri, na Izlakah – Dvorana Narodnega doma, Izlake 42, 1411 Izlake.
Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Kriteriji tekmovanja:
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja in Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja so objavljeni na spletni strani LZS.
Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja 2024
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do petka, 25. oktobra 2024, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.
Na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Prlekije je 25. septembra potekalo delovno srečanje med člani ZLD Prlekije in lovskim inšpektorjem Sebastijanom Soršakom. Srečanja so se udeležili predsedniki osmih lovskih družin, združenih v ZLD Prlekije, tajniki, gospodarji, pogodbeni lovski čuvaji in usposobljene osebe (pregledniki divjačine).
Namen delovnega razgovora je bil obnoviti in osvežiti znanja, ki se nanašajo na izvedbe jesenskih lovov ter pravilnega označevanja in izpolnjevanja spremne dokumentacije in evidenc pri uplenjeni visoki divjadi.
Obnovili smo naloge in pooblastila lovskega čuvaja, vodenje dnevnika lovskega čuvaja, pomen lovske izkaznice in orožnega lista. Pogovarjali smo se o problematiki divjadi iz obor, o pravilnem pristopu pri obravnavanju škod po divjadi, o izvajanju skupnih jesenskih lovov, o realizaciji biotehničnih del v loviščih in lovskoupravljavskih načrtov (LUN), pa tudi o evidentiranju krmišč in visokih prež v aplikaciji LIS ter obravnavali načrt ravnanja v primeru izbruha afriške prašičje kuge … Seznanjeni smo bili tudi z nekaterimi novostmi s področja veterinarske inšpekcije in napovedanimi kontrolami v loviščih s strani lovske inšpekcije.
Štirideset udeležencev delovnega razgovora je z velikim zanimanjem poslušalo izvajanje lovskega inšpektorja Soršaka. V razpravi in vprašanjih, ki so kar deževala, pa je bilo razčiščenih tudi nekaj nejasnosti. Tovrstno delovno srečanje je naletelo na dober in pozitiven odziv med članstvom, zato smo se dogovorili, da ga ponovimo tudi v naslednjem letu.
Andrej Rugole, ZLD Prlekije
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je na razpisu Lovske zveza Slovenije kandidirala za pridobitev uvodnega tečaja v krvosledništvo. Uspelo nam je in organizacija je takoj stekla.
Najprej smo se dogovorili za predavanje s kinološkim sodnikom Janezom Krivcem, ki se mu zahvaljujemo za pozitiven odziv in odlično opravljeno izobraževanje. Prostore lovskega doma, lovišče za polaganje sledi in vso podporo za izvedbo tečaja nam je po dogovoru s starešino Hinkom Rihtarjem zagotovila Lovska družina (LD) Mirna Peč; tudi njim iskrena hvala.
Na začetku poizvedbenega dopisa lovskim družinam za organizacijo začetnega tečaja za krvosledništvo je nekam slabo kazalo, a se je po razpisu v Lisjaku prijavilo in udeležilo izobraževanja 23 lovcev, kar je razveseljivo. Lovske družine se namreč zavedajo, da morajo zagotoviti preizkušene pse krvosledce in seveda lovce vodnike za izvajanje koncesijskih pogodb upravljanja z lovišči in divjadjo.
Zbrali smo se 21. septembra zjutraj pri lovskem domu v Gorenjem Globodolu. Predavatelj Krivec je s pomočjo tečajnikov postavil krvno sled za popoldansko praktično delo, nato je sledilo predavanje z video posnetki. Tečajniki so poslušali predavanje o vseh predpisanih temah razpisa LZS o začetnem izobraževanju v krvosledništvo ter dobili dobre napotke za nadaljnje delo. Nekateri od udeležencev predavanja se s to dejavnostjo že dalj časa uspešno ukvarjajo, kar se je med debato izkazalo za zelo dobrodošlo. Eden od njih. Toni Brečko je letos zabeležil že preko petdeset iskanj, večinoma uspešnih, kar je izkazal z dnevnikom, ki ga mora voditi.
Po zaključku teoretičnega dela predavanja je sledil praktični prikaz dela vodnikov in psov po krvni sledi, postavljeni v ta namen že zjutraj. Izkazal se je vodnik Sandi Slak s svojim terierjem, ki je bil prvič na takšni preizkušnji. Predavatelj je vse postopke skupaj s potrebno opremo obrazložil in pokazal še v praksi.
Krivec, ki je odlično opravil predavanje, je po zaključku odgovarjal še na številna vprašanja prisotnih. Kljub celodnevnemu aktivnemu delu vseh prisotnih, je prejel s strani sodelujočih zaslužen aplavz.
Prepričani smo, da bo večina lovcev, ki se je udeležila tečaja nabavila primerne pse, v kolikor jih še niso, in da bodo pričeli s tem zanimivim in zelo potrebnim delom, ki je v interesu divjadi in lovske organizacije.
Stane Gabrijel, tajnik ZLD Novo mesto
Do 15. oktobra še lahko sodelujete na javnem natečaju za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko, ki ga je v začetku leta razpisal Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije.
Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.
Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.
Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo do 15. 10. 2024 pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2024), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Podrobneje o pogojih razpisa TUKAJ.
Uredniški odbor Založništva LZS
Na letošnji generalni skupščini Združenja zvez za lov in varstvo divjadi (FACE) v Bruslju je bil izvoljen novi predsednik FACE in nov upravni odbor.
Za novega predsednika FACE, ki združuje 7 milijonov evropskih lovcev, je bil izvoljen Laurens Hoedemaker iz Holandske lovske zveze, ki je dva mandata opravljal funkcijo zakladnika FACE, tako da dobro pozna organizacijo. Izvoljen je bil z večino glasov. Njegov protikandidat je bil José María Gallardo iz Španske lovske zveze. Dosedanji predsednik Torbjörn Larsson se ni odločil za ponovno kandidaturo.
Srečko Žerjav je bil ponovno potrjen za podpredsednika FACE in predsednika Centralnega regiona, v katerega poleg Slovenije spadajo še Švica, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska in Ukrajina.
TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 26.9. 2024, ob 20.00, sobota, 28.9. 2024, ob 20.00 in nedelja, 29.9, ob 11.00.
VTV VELENJE: četrtek, 26.9. 2024, ob 21.20.
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 24.9. 2024, ob 19.00 in 20.45.
GTV KRANJ: torek, 24.9. 2024, ob 19.35 in sreda, 25.9. 2024, ob 18.00.
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 26.9. 2024, ob 22.00 in petek, 27.9. 2024, ob 10.00.
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 28.9 2024, ob 20.00.
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 3.10. 2024, ob 20.00.
TV ORMOŽ: petek, 4.10. 2024, ob 20.00 in nedelja, 6.10.2024, ob 10.00.
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 28.9. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 30.9. 2024, ob 20.00 in sreda, 2.10. 2024, ob 10.00.
Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).
Komisija za lovsko kinologijo LZS je na 3. izredni seji dne 4. 9. 2024 na podlagi ugotovitev delovne skupine, zadolžene za pregled prijav na letošnje dodatne razpise za usposobljene članice na področju lovske kinologije, pregledala prijave ter potrdila območne lovske zveze, upravičene do prejema sredstev za izvedbo.
Dodatne razpise je komisija pripravila zaradi velikega števila prijav (povpraševanja) za izvedbo določenih usposabljanj in pomanjkanja prijav na razpise, za katere komisija meni, da so ključni za razvoj lovske kinologije. Odločitve so temeljile na objektivni presoji ter na podlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev. Seznam območnih lovskih zvez, ki so upravičene do prejema sredstev za izvedbo posameznega razpisa navajamo spodaj:
Naziv razpisa | Izbrana usposobljena članica (OZ) |
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov v nudenju prve pomoči 2024 – v živo | ZLD Prekmurje, Brkinsko Kraška ZLD in ZLD Ljubljana |
Razpis usposabljanje vodnikov psov krvosledcev 2024 – začetni | ZLD Notranjske, ZLD Novo Mesto, ZLD Kočevje in ZLD Prlekije |
Razpis usposabljanje vodnikov psov krvosledcev 2024 – nadaljevalni | Na razpisu ni bila izbrana nobena prijaviteljica |
Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev prijavljenih članic na nadaljevalnem usposabljanju za vodnike psov krvosledcev je komisija sklenila, da preostala sredstva iz omenjenega razpisa prerazporedi na začetno usposabljanje za vodnike psov krvosledcev. S tem smo omogočili prejem sredstev več območnim lovskim zvezam, saj smo na omenjeno usposabljanje prejeli veliko prijav.
Območne lovske zveze, ki so prejele sredstva za izvedbo, komisija poziva, da se pri izvedbi držijo razpisa, ki določa pogoje izvedbe.
Lovsko kinološki pozdrav!
Komisija za lovsko kinologijo LZS
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je na podlagi razpisa Lovske zveze Slovenije razpisala tečaj za lovovodje, ki je potekal 20. septembra.
Odziv na razpis je bil naravnost neverjeten, kar 192 lovcev se je prijavilo preko Lisjaka. Po izteku roka za prijavo so še kar deževali telefonski klici; še deset je bilo takšnih udeležencev, ki so prišli na predavanje. V zgodovini ZLD Novo mesto na kakršnem koli predavanju še nismo imeli takšnega števila udeležencev, najbrž pa tudi drugod po Sloveniji ne. Zaradi tako velikega števila prijavljenih smo se morali dogovoriti na Kmetijski šoli Grm, Center Biotehnike in turizma v Novem mestu za najem avditorija, ki sprejme takšno število ljudi, kar seveda pomeni tudi velik finančni zalogaj.
Predavanje za lovovodje je več kot odlično opravila mag. Darja Gros. Po odzivu prisotnih je bilo predavanje zelo kakovostno in veliko jih je, ki nameravajo predavanje organizirati po lovskih družinah, če se bodo za to dogovorili. Vsebinsko gre po razpisnem programu LZS za pomembne stvari, ki bi jih moral poznati vsak lovec, ne le lovovodja. Lovska inšpekcija bo, kot kaže, zelo aktivna na tem področju, saj od upravljavcev lovišč z dopisom zahteva, naj jim takoj posredujemo razpise skupnih lovov z natančnimi podatki kraja in časa zbora lovcev.
Vsaka od predpisanih tem predavanja, je bila vizualno podprta in strokovno ter kakovostno nazorno predstavljena udeležencem, ki so na svoja vprašanja prejeli tudi konkretne odgovore. Da je bilo predavanje zares učinkovito in zanimivo, kaže tudi to, da med odmorom ni nihče zapustil predavalnice in predčasno odšel, na koncu pa so predavateljico nagradili z dolgim aplavzom. Menimo, da so še področja izobraževanj, ki so za lovce posebej zanimiva in potrebna in bi lahko napolnila tako velike učilnice kot je bila ta.
LZS nekoč že opravila poizvedovalni test med območnimi zvezami o predlogih novih izobraževanj; menim, da bi to lahko storila vsako leto, saj se pojavljajo vedno novi izzivi in potrebe.
Predavateljici mag. Gros za odlično predavanje in predsedniku ZLD Francu Jarcu ter Kmetijski šoli Grm iskrena hvala in nasvidenje ob novi priložnosti.
Stane Gabrijel, tajnik ZLD Novo mesto
Na Levčevi domačiji v občini Dol pri Ljubljani so 20. septembra pripravili “Lokalno tržnico z okusi gozda in jeseni”, na kateri je potekal spremljevalni program za otroke in odrasle na temo gozda in lovstva.
Na pobudo občine smo se dogodka na Levčevi domačiji udeležile vse tri lovske družine, ki spadamo pod občino Dol pri Ljubljani, in sicer LD Kresnice, LD Laze in LD Pšata. Lovci vseh treh družin smo se organizirali in na dveh stojnicah postavili na ogled trofeje in dermoplastične preparate divjadi. Lovska zveza Slovenije in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa sta pomagali s poučnim materialom.
Pri otrocih so največje zanimanje zbudili kremplji medveda in čekani divjega prašiča. Z veseljem so pobožali tudi perje race mlakarice, kožuh nutrije in rilec prašiča. Odrasle je navdušil preparat bele vrane.
Ker smo dobro prestopili prag novega šolskega leta, so se otroci opremili z urniki LZS in knjižicami Stopinje in sledovi v naravi, da bodo prepoznali, kdo se potepa po gozdu. Odrasle je zanimala tematika na temo škod, ki jo povzroča divjad – predvsem lisica v urbanem okolju in kuna v stanovanjskih objektih. Nekaj rejcev prašičev si je je nabralo material za preprečevanje afriške prašičje kuge.
Stojnici sta bili dobro obiskani, tako da se bomo lovci z veseljem še kdaj udeležili podobnih dogodkov.
Manja Križman, LD Laze
Lovska družina (LD) Loka pri Zidanem Mostu organizira srečanje vodnikov psov krvosledcev Slovenije in privržencev krvosledništva, v nedeljo, 13. oktobra v lovskem domu LD Loka pri Zidanem Mostu.
Program srečanja:
Prispevek za prehrano, spominsko darilo in organizacijo lova je 30,00 EUR. Prijave in dodatne informacije z veljavno lovsko izkaznico do 5. oktobra : Jani Krivec 041 763 789, Aleks File.
Dvodnevni tabor mladih je 14. in 15. septembra organizirala Lovska družina (LD) Grgar pod okriljem Zveze lovskih družin (ZLD) Gorica.
Tabora, ki je potekal v lovski koči LD Grgar v Bitežu, se je udeležilo trideset otrok iz okolice Gorice. Prvi dan smo ob 9. uri sprejeli otroke. Starešina Aleš Širca jim je predstavil lovsko družino in pravila lovskega tabora. Člana LD Grgar Vojko Sanič in Dušan Čubej sta udeležencem predstavila lovstvo, divjad našega lovišča in lovsko opremo.
Sledilo je kosilo. Gospa Darinka Pirnat in član Robert Marinič sta nam pripravila odlično pašto z divjačinskim ragujem.
V popoldanskih urah so se nam predstavili sokolarji iz Furlanije (Diego Bigatton in hči Sofia Bigatton) in Krasa (Leo Zega). Predstavili so nam njihove ptice in pokazali delovanje teh ptic službeno in za lov.
Sledil je ogled prež in zalaganje krmišč. Dobro smo opravili tudi to, saj je v nočnih urah prišel na obisk mladi medved.
Proti večeru smo pripravili meso na žaru ter pomfri in zakurili taborni ogenj, ob ognju smo še poklepetali in šli počivat v šotore.
Budilko so otroci nastavili nekam zgodaj … ob 5:45. Pospravili smo opremo v šotorih, nekaj minut posvetili osebni higieni in šli na dober slovenski tradicionalni zajtrk: kruh, maslo, med, jabolka in čaj. Hvala članu Valterju Kavčiču, ki je sodeloval pri pripravi zajtrka.
Drugi dan je bila na vrsti službena in lovska kinologija. Predstavila se nam je policija s policijskim psom. Veliko smo naučili o delu policijskih psov, otrokom je bilo prikazano praktično delo z njimi na pripravljenem poligonu ob koči. O lovski kinologiji je otrokom predaval Filip Pirnat.
Kmalu je bil čas za kosilo in naša najboljša kuharica Darinka in pomočnik Robert Marinič sta nas razvajala z odličnimi njoki z divjačinskim golažem.
Po kosilu smo šli na naše strelišče in se tam preizkusili v streljanju na tarčo z lokom in zračno puško pod mentorstvom in nadzorom Žige Juretiča in Filipa Pirnata. Odločili smo se, da bomo vadili tudi prihodnje leto.
Po streljanju je sledil kviz, ki ga je strokovno pripravil naš dolgoletni član Vojko Sanič. Odlično so je izkazalo vseh trideset otrok. Sledil je srečelov in vsi otroci so bili nagrajeni. V ponos nam je bilo, da so se otroci naučili o naravi in o stroki, ki jo preučuje. Če ne bodo postali lovci, pa bodo ti otroci zagotovo spoštovali naravo in živali.
Organizacija in izvedba: Aleš Širca, Dušan Čubej, Enea Cernic, Filip Pirnat, Robert Marinič, Valter Kavčič, Vojko Sanič, Žiga Juretič. Kuhinja: Darinka Pirnat. Oprema: Darko Zonič(Civilna Zaščita). Lokostrelstvo: Lokostrelski klub Šempeter. Sokolarji: Diego Bigatton (DMD Falconery s.r.l.), Leo Zega. Policijski psi: Boštjan(policija Gorica). Majčke: Serimania – Gorizia: Pokrovitelj: ZLD Gorica
Enea Cernic, LD Grgar
Vzrejna komisija in Društvo ljubiteljev ptičarjev organizirata vzrejni pregled ptičarjev, ki bo v soboto, 9. novembra, v LD Borisa Kidriča, Zgornja Hajdina, 2288 Hajdina, z začetkom ob 9. uri.
Prijavnico – vzrejni list s fotokopijami obeh strani rodovnika (uvoženi psi morajo biti vpisani v SLR), vseh ocenjevalnih listov s preizkušenj, telesnega ocenjevanja, izvida o slikanju kolkov (opomba: kolke se lahko slika po dopolnjenem 12 mesecu starosti), za
nemške žimavce in kratkodlake ptičarje je obvezno dodatno slikati tudi ramenski sklep – izvid OCD, drugi zdravstveni testi, ki se za pasmo zahtevajo, fotokopija članske izkaznice kinološkega društva in potrdilo o plačilu prijavnine pošljite na naslov: Nataša Gederer, Gašperšičeva 21, 1120 Ljubljana, 041/285-939; natasa_gederer@t-2.net.
Prijavnico – vzrejni list najdete na spletni strani Kinološke zveze Slovenije pod zavihkom Dokumenti/Obrazci. Za weimarance se bo izvedel še preizkus stabilnosti značaja po Pravilniku za ocenjevanje stabilnosti za weimaranca, ki je za pridobitev vzrejnega dovoljenja za pasmo obvezen. Na prireditev prinesite s seboj original rodovnik, original dokumente vseh opravljenih preizkušenj, telesne ocene in zdravstvenih izvidov ter potni list psa, iz katerega je razvidno, da je pes cepljen proti steklini.
Obvezna je predhodna prijava najkasneje do 26. 10. 2024, upoštevalo se bo le popolne prijave. Za vodnike ptičarjev, ki svojih psov še nimajo telesno ocenjenih, bo organizirano tudi telesno ocenjevanje.
Cena vzrejnega pregleda za člane kinološkega društva pri KZS je 45,00 € in telesne ocene 35,00 €. Cena za nečlane kinoloških društev je 100 % višja. Prijavnina se vplačata na račun DLP: 0201 0025 3852 458 (NLB), s pripisom »za vzrejni pregled 2024«. Udeležba psov, ki niso predhodno prijavljeni s popolno dokumentacijo, ne bo mogoča.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na Pragerskem v času od 13. do 14. septembra izvedla Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca.
13. septembra je bil uradni trening in tradicionalna razstava orožja in lovske opreme, na kateri so sodelovala podjetja OPTICS TRADE d.o.o., SLOVARMS d.o.o., , HAMEX d.o.o., RWS Ammunition, CARL ZEISS d.o.o., ARTEMIS FSH d.o.o., VARNOST SHOP d.o.o. in Jerman – i d.o.o.
14. septembra je potekalo Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024, na kateri je od prijavljenih 90 strelcev sodelovalo 86 strelcev in tri strelke iz štirinajstih območnih zvez. Državno prvenstvo je svečano odprl predsednik LZS Alojz Kovšca, prireditev pa je popestril naš zlati paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek.
Ne glede na to, da je letošnje državno prvenstvo potekalo v deževnem vremenu, so strelci prikazali odlične rezultate.
REZULTATI DP v strelski kombinaciji 2024 in na tarčo bežečega merjasca
Rezultati tekmovanja:
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – posamezno
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – ekipno
DRŽAVNO PRVENSTVO V BEŽEČEM MERJASCU 2024 – posamezno
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2024 – ekipno
Na državnem prvenstvu so nastopale tudi tri strelke. Pravila za izvedbo državnega prvenstva določajo najmanj pet tekmovalcev, zato smo se odločili, da strelke proglasimo in jim za spodbudo podelimo praktične nagrade.
MOJSTER STRELEC 2024
Zahvaljujem se vsem sodelujočim sodnikom, lovskim pripravnikom in strelcem za kulturno in športno obnašanje ter sponzorjem, ki so omogočili, da se je uspešno končalo še eno državno prvenstvo.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Jezerski lovci so v okviru letnega programa 2024 Lovske družine (LD) Jezersko pokosili in očistili dva hektara pašnih površin na Staniču na višini dobrih 1300 metrov nadmorske višine. To opravilo redno letno opravljajo že več kot 40 let.
Na območju t. i. Komatevre ima upravljalno lovne površine LD Jezersko, ki na severu mejijo na državno mejo z Avstrijo. Celotna meja, s katero meji LD Jezersko poteka v dolžini 24 kilometrov, od Jezersko -Savinjskega sedla, preko Velike Koroške babe, mejnega Prehoda Jezerski vrh, Pristovškega Storžiča, Virnikovega Grintovca in vrhnjega dela Komatevre.
Na t. i . lokaciji »Stanič« je LD Jezersko v letu 1979 postavila lovsko kočo za strokovno in aktivno ter varno izvajanje lovskoupravljavskega načrta. Je pa to območje v veliki meri izpostavljeno tudi dvodomni prostoživeči divjadi, ki dnevno – še posebej poleti in pozimi aktivno prehaja na Jezersko stran iz Avstrije in obratno.
Ko se je postavila lovska koča, je LD opravila na tem območju številna očiščevalna dela, obnovila lovske naprave, preže, nekdaj tudi krmišča. In eno izmed opravil je bilo tudi, da se je na »Staniču« očistila zaraščena velika, nekdaj pašna površina. Osnovni namen je bil, da se z »novimi« pašnimi površinami tudi tako poskrbi za kvalitetno prehranjevanje divjadi. Pa tudi s preventivnim namenom, da se na ta način zadržuje divjad na tem področju, da se tako tudi zmanjšujejo škode po divjadi na poljščinah v dolini.
LD Jezersko združuje 55 delovno aktivnih in prizadevnih članov, s povprečno starostjo članstva 49 let. Na »čakanju« za lovske izpite pa je 10 kandidatk in kandidatov. Na letošnji delovni akciji se je za košnjo in odstranjevanje zaraščenosti zbralo dve tretjini članstva; nekaterim članom so se pridružili tudi sinovi in vnuki.
Za obstoj in nadaljnji razvoj lovstva na Jezerskem ni nikakršnih skrbi, da ne bi zmogli obvladovati sedanjih obveznih nalog in prizadevanj v skrbi za varstvo zavarovanih vrst in prostoživečih vrst divjadi. Lovci se tudi prizadevamo za obvladovanje spreminjajočih klimatskih razmer – visokih temperatur, topljenja in zgrinjanja snežno-ledeniških površin, ki so se nekdaj ohranile čez poletje do zime.
Tudi mi imamo vse več nevšečnosti z vse bolj množično-agresivnim turizmom, pohodništvom po brezpotjih, pridobitniškim gobarjenjem, kar se odvija v največji meri po stečinah divjadi, s čimer se uničuje mir v naravi, povzroča plašenje živali in uničevanje narave. In tudi s to problematiko se po svojih močeh prizadeva in trudi LD Jezersko, s tem, da bi dosegli kar najbolj kulturno naravovarstveno ozaveščanje obiskovalcev v občutljivi gorski naravi z nasveti, opomniki pa tudi neposrednimi opozorili.
France Ekar
Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega Lovskoupravljavskega območja (LUO) vabi na razstavo trofej jelenjadi, srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2023. Otvoritev razstave bo v petek, 20. septembra, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Izoli.
Razstava bo odprta še v soboto, 21. septembra in nedeljo 22. septembra, med 9. in 18. uro, v ponedeljek, 23. septembra pa je po predhodnem dogovoru možen ogled šolskih skupin.
Ob zaključku poletne sezone so 8. septembra na Golteh pripravili poseben dogodek, ki so ga popestrili tudi gasilci PGD Mozirje, policisti Policijske postaje Mozirje in lokalni lovci.
Predstavitvena stojnica Lovske družine (LD) Oljka je bila opremljena z informativnim materialom in gradivi, ki jih je pripravila Lovska zveza Slovenije (LZS). Stojnica je bila zasnovana tako, da je obiskovalcem omogočila vpogled v delovanje LZS, njihove projekte in aktivnosti, s poudarkom na ohranjanju narave in varovanju živalskih vrst.
Odziv obiskovalcev je bil izredno pozitiven, saj so mnogi pokazali veliko zanimanja za teme, ki smo jih predstavljali. Največ vprašanj so imeli glede delovanja lovskih društev in njihove vloge pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter skrbi za živali. Veliko ljudi je želelo izvedeti več o tem, kako lovska društva prispevajo k upravljanju z divjadjo, ohranjanju habitatov in oskrbi divjih živali, še posebej v zimskem času, ko so pogoji za preživetje bolj zahtevni.
Z veseljem sem odgovarjal na njihova vprašanja in delil informacije o odgovornem lovu, vzdrževanju populacij divjadi in ohranjanju naravnega okolja. Obiskovalcem smo prav tako delili promocijski material, ki je vseboval dodatne informacije o delu LZS in njihovih projektih, izvode revije Lovec in material za otroke. Stojnica je bila ves čas dobro obiskana, kar je pokazalo, da javnost vse bolj zanimajo naravovarstvene teme in vloga lovskih društev pri tem pomembnem delu.
Damir Mrkonjić, LD Oljka
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca, ki bo potekalo v soboto, 14. septembra, na Pragerskem.
Slavnostno odprtje Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2024 bo v soboto, 14. septembra, ob 8. uri. Začetek tekmovanja bo ob 8:30. Na prvenstvu se bo pomerilo štirinajst ekip in 90 posameznikov, v streljanju na tarčo bežečega merjasca pa 39 strelcev. Uradni trening na strelišču Gaj – Pragersko bo v petek, 13. septembra, z začetkom ob 9. uri.
V prostorih strelišča Gaj – Pragersko bo oba dneva potekal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme. Vabljeni!
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Šentrupert uspešno izpeljala že dvanajsti lovski tabor mladih.
Tabor je potekal od 23. do 25. avgusta v prelepi dolini vasi Draga pri Šentrupertu, ki jo po eni strani omejuje potok Bistrica, po drugi strani pa teče odcepljeni rokav Mlinščica, ki je nekdaj poganjal žago, danes pa napaja ribnik turistične kmetije. Nizvodno je veliko objektov, tako gospodarskih, društvenih in strojnih garaž, do tovarne za predelavo plastike, Plasta. Voda je tako čista, da je pitna, v njej pa prebiva nešteto rakov. Otroci so se v njej tudi kopali.
Na travniku pred lovskim domom smo postavili velik vojaški šotor, ki nam ga vsako leto dobrodušno posodi lovec Božo Jerčič, v katerem so si otroci uredili ležišča. Taborniki »Rod Mirne reke« so priskočili na pomoč s podlogami za spanje in z drugim šotorom, v katerem smo uredili kuhinjo in jedilnico. Vseh otrok na taboru je bilo skupaj 20 starih, od 5 do 14 let. Najmlajši Lovro jih je štel komaj 5, po znanju o živalih pa je bil neprekosljiv. Sedem je bilo deklic, ki jih je vodila Nina Pajk, in štirinajst dečkov z Aleksom Slakom na čelu. Nekaj malega je bilo tistih, ki so se tabora že udeležili, večina pa je bila na taboru prvič, kar je bil tudi naš namen z izbiro nove lokacije taborjenja. Iz zgodovine taborov smo ugotovili, da je kar osem otrok bivših udeležencev, že vstopilo v lovske vrste.
Največje delo so opravili domači lovci, ki so otroke vsak dan peljali tudi na ogled divjadi. Po vsakodnevnem razgovoru ob tabornem ognju so se pogovarjali o divjadi, ki so jo videli. Lovci so postavili tabor, skrbeli za vsa fizična dela, nočno varovanje otrok in za pospravljanje ob zaključku tabora. Preveč jih je, da bi vse omenjali po imenih, lahko pa jim izrečemo pohvalo in neizmerno hvalo v našem imenu in imenu otrok udeležencev.
Po izkušnjah preteklih let smo urnik dela usmerili predvsem v teme, ki so otrokom najbolj zanimive. O polhih in načinih lova je predaval Branko Tolar iz Dolenjskih Toplic, ki ima doma zanimivo in bogato zbirko gradiva, ki ga je delno predstavil tudi na taboru. O živalih, preživetju v naravi in obnašanju v naravi je predavala članica Upravnega odbora LZS. O pticah je predaval Marjan Jenko naš dolgoletni predavatelj in podpredsednik ZLD iz Šmarjete, o drevesnih in grmovnih vrstah, plodovih ter gobah je otroke podučil Marjan Grah iz ZGS. Risarsko delavnico je vodil Karol Zagorc iz Mirne Peči. Za streljanje z zračno puško je poskrbel Slavko Vojnovič, za streljanje z lokom pa načelnik tabornikov Andrej Tratar. Otroci so pod vodstvom mizarja Tomaža Zupančiča iz Trebelnega izdelali tudi vsak svojo ptičjo valilnico, ki so jo odnesli domov, da bo služila svojemu namenu. Eno valilnico smo, s podpisi vseh otrok, poklonili podžupanji občine Šentrupert, ki nas je na zaključku prijazno pozdravila in nagovorila.
Za fotografijo je skrbel Sandi Slak iz Mirne Peči, ki je bil tudi naš donator, tako kot tudi Marko Repše (podjetje Remos Novo mesto d.o.o.), Franc Frelih (Dana d.o.o.), Stanko Cvetan (MIM mesarstvo Mokronog) in Milan Grebenc (pekarna Bistrica). Lovec Miha Petrič je poskrbel za prevoze, dobavo lesa in potrebno orodje. V imenu ZLD Novo mesto in imenu otrok, vsem iskrena hvala. Kuhalnico je vihtel naš dobri kuhar Jože Lukuk, tudi lovec domačin, ki je bil očitno več kot dober, saj pritožb ni bilo, hrana, ki je bila izvrstna in obilna, pa se je porabila do zadnje žlice. Tabor sva vodila Stojan Vojnovič starešina LD Šentrupert ter Stane Gabrijel, strokovni tajnik ZLD Novo mesto.
Ob zaključku smo udeležence tabora, starše ali njihove skrbnike pogostili z lovskim golažem, LD Šentrupert pa je postregla še s pečenim divjim prašičkom. Analizo tabora je podal tajnik ZLD Gabrijel. V zaključnem govoru je predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc pohvalil organizatorje, Andrej Novak je vse pozdravil v imenu LD, podžupanja občine Šentrupert Nataša Hribar pa je pohvalila vse lovce in sam dogodek, ki je bil namenjen najmlajšim. Obljubila je tudi pomoč lovski družini pri urejanju dokumentov lovskega doma, ki mu je po čudnem naključju poteklo gradbeno dovoljenje, kar je posledično taboru tudi otežilo delo, saj ni bilo tekoče vode in ne elektrike, lovcem pa preprečuje normalno opravljanje obvez in dejavnosti do države.
Vsi otroci so dobili spominske majice ZLD Novo mesto, pisno potrdilo in darilno vrečko s promocijskim, strokovnim ter zabavnim materialom LZS. LD Šentrupert je predsednik Jarc podelil pisno zahvalo in sliko medveda, olje na platnu, slikarke, udeleženke likovne kolonije iz preteklih let. Lovska dejavnost na vseh nivojih, je že zdavnaj presegla mišljenja ljudi o lovcih. In tabori, ki jih organiziramo so tisti, ki ponesejo naše delo v družbo. LD Šentrupert, ponosno naprej, enkrat bodo tudi v okoljevarstvenih institucijah ugotovili, da lovski dom in vse obveznosti, ki spadajo zraven za izvajanje koncesijskih pogodb z državo, ne sodijo v urbano okolje. Hvala vam in lovski zdravo!
Stane Gabrijel, ZLD Novo mesto
Dolgoletni in ugledni slovenski lovec, lovski funkcionar, gozdarski in lovski strokovnjak ter velik zaljubljenec v naravo mag. Emilijan Trafela s Ptuja je pred dnevi praznoval 85-letnico življenja.
Rodil se je v Gruškovju pri Podlehniku in je svojo lovsko pot začel pri sedemnajstih letih kot pripravnik v Lovski družini (LD) Podlehnik. Kasneje je to veliko haloško lovsko družino izjemno uspešno vodil polnih 18 let in ji vtisnil neizbrisen osebni pečat. »Domačim lovcem ostajam zvest še danes, za vse nas podlehniške lovske prijatelje lahko rečem, da smo resnično pravi lovski tovariši. Tovarištvo med nami veliko šteje in jaz se veselim vsakega druženja s svojimi rojak,« še danes rad poudari Emilijan Trafela, ki sodi poleg dr. Franja Šalamuna in Alfonza Mazluja med najuglednejše ptujske lovske funkcionarje in zavzema pomembno mesto tudi v slovenskem lovskem prostoru kot gozdarski in lovski strokovnjak, še bolj pa lovstvu in naravi povsem predan naravovarstvenik.
Njegove bogate strokovne in organizacijsko-vodstvene vloge v območni Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož ni treba posebej razčlenjevati. Lovci tega območja ga izredno spoštujejo in cenijo kot iskrenega lovskega tovariša in človeka, ki je vedno znal najti lepo besedo in pohvaliti, kar je bilo dobrega. Hkrati pa brez dlake na jeziku opozoriti na napake in slabosti. Poznan je kot odkritosrčni in delovni mož, ki je vedno znal ločiti zrnje od plev. Kljub letom še rad zahaja v lovišče svoje LD Podlehnik, v kateri je že dolga leta častni starešina. Haloze so ostale njegov dom in tudi haloško lovišče mu je najdražje. Če za koga, potem je za Milana, kot ga kličemo njegovi prijatelji, lov bil in je stvar velike časti in osebne odgovornosti do narave in divjadi, kot njenega velikanskega bogastva. Za zdajšnjo in predvsem bodoče generacije. Zato jo je treba skrbno varovati, kot zelo rad javno izpostavlja.
Predsednik območne Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je postal leta 1973 in jo uspešno vodil 44 let, vse do aprila 2017, ko so ga lovci imenovali oziroma izvolili za častnega predsednika. Kot predsednik območne ZLD Ptuj-Ormož in tudi kot predsednik začasnega organa LZS med leti 2005-2006 je poskrbel, da se je lovska organizacija tudi javno in medijsko odpirala navzven. Lovstvo po njegovem trdnem prepričanju ne more ubežati družbenim tokovom in dogajanjem in mora temu toku nenehno slediti ter se prilagajati novim razmeram. Ob tem pa mora ohraniti svoje izvirne vrednote, tradicijo in lovsko kulturo, predvsem pa lovsko etiko in tovarištvo, torej vrednote, ki spremljajo slovensko zeleno bratovščino že več kot stoletje. Z vsemi vzponi in padci, katerih sam ni nikoli zanikal.
V času njegovega aktivnega delovanja v območni zvezi in v organih LZS je bila zelo odmevna lovska razstava leta 1972. Napredek je bil dosežen tudi v lovski kulturi, ki je bila v času njegovega vodenja ZLD Ptuj-Ormož deležna velike pozornosti. Podprl je ustanovitev samostojne skupine ptujsko-ormoških lovskih rogistov, ki že več kot tri desetletja delujejo kot promotorji lovstva in lovske kulture ter tudi starodavnega mesta Ptuj, širše okolice, regije in države Slovenije. V času njegovega predsedovanja je bilo na Ptuju izvedeno 37. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.
Slovenski lovci mu želimo še veliko zdravih let, dobrega pogleda in mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo!
Dr. Marjan Toš
Pod častnim pokroviteljstvom podpredsednika vlade in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in na pobudo Lovske zveze Slovenije je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu danes potekala slovesna vročitev odlikovanja Red za lovske zasluge II. stopnje nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Društva slovenskih lovcev Doberdob, zamejskemu Slovencu Žarku Šucu.
Skupaj z ministrom Arčonom so zamejskemu Slovencu Žarku Šucu odlikovanje Red za lovske zasluge II. stopnje vročili predsednik LZS Alojz Kovšca ter podpredsednika LZS Miran Štrukelj in Marjan Gselman.
Žarko Šuc je član Društva slovenskih lovcev vse od njegovega nastanka leta 1978. Več let je bil tudi aktivno vpet v razne organe vodstva društva, od leta 2014 pa vse do letošnje pomladi pa je bil tudi predsednik. Ves čas svoje dolge in bogate lovske kariere se je strokovno izpopolnjeval. Bil je med vidnejšimi zamejskimi lovci, ki so v težkih časih uveljavljali slovensko besedo in prisotnost v italijanski lovski organiziranosti. Svojo strast do lova in ljubezen do narave posreduje tudi mlajšim generacijam. Bil je tudi pobudnik več dokumentarcev o kraški favni in flori (“Kras-flora in favna”).
Minister Matej Arčon je odlikovancu čestital in poudaril njegov neprecenljiv prispevek. “Pomembno je, da izpostavimo posameznike iz zamejstva, ki se zavedajo svojega poslanstva, prenašajo svoje znanje na mlajše in ohranjajo zelo tesne odnose z matično domovino,” je poudaril minister Arčon in izrazil veselje, da je bilo to priznanje, ki je tudi znak povezovanja matice z zamejskimi Slovenci, podeljeno prav na uradu.
»Pod njegovim vodstvom je Društvo slovenskih lovcev razvilo in utrdilo odnose z matico ter doseglo visoko raven sodelovanja ne le na lokalni in regionalni ravni, temveč tudi z Lovsko zvezo Slovenije. Pomena Žarkovega dela za ohranjanje slovenstva onstran meje in avtohtone kulturne dediščine zamejcev ni mogoče spregledati, kakor tudi ne njegovega večletnega prizadevanja, da bi društvo Slovenskih lovcev Doberdob aktivno prispevalo svoj delež k razvoj slovenskega lovstva, zato ga vrednotimo kot pričevanje o vitalnosti zamejske lovske organizacije in spodbudo za svetlo prihodnost slovenstva na kraškem področju, pa tudi širše,« je predsednik LZS Kovšca med drugim povedal v obrazložitvi ob podelitvi odlikovanja.
Podelitve so se udeležili vodstvo Lovske zveze Slovenije, aktualni predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Matjaž Rustja iz Italije in predstavnik Kluba prijateljev lova Janez Kaiser iz avstrijske Koroške.
Ministru so ob tej priložnosti podarili tudi Slovar lovskega izrazoslovja v treh jezikih. Gre za edinstven slovar lovskega izrazoslovja, ki je v Alpe-Jadranskem prostoru približal lovsko izrazoslovje sosedov. Nosilec in izvajalec projekta je bil Kljub prijateljev lova. Vodja in pobudnik je bil Franc Wakounig, tajnik Kluba prijateljev lova Celovec. Italijansko izrazoslovje so prispevali člani Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki združuje slovenske lovce v Furlaniji – Julijski krajini, in Žarko Šuc.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Postojnsko Bistriška Zveza lovskih družin (PBZLD) je letos osmič zapored, od 6. do 7. septembra organizirala in izvedla lovska tabora – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
V lovski organizaciji si intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu. Cilj mladinskih taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznami z dejavnostmi lovske organizacije, ki deluje po pooblastilih Republike Slovenije v javnem interesu na področju ohranjanja naravnega okolja s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo, prostoživečimi živalskimi vrstami in okoljem ter ohranjanje pestrosti živalskih vrst in varstvom divjadi.
Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni le lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim. S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos sta pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekala lovska tabora 6. in 7. septembra, na območju LD Tabor Zagorje in LD Prestranek. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Andrej Sedmak. Udeležilo se ju je skupno 31 tabornikov, od tega pet deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Prestranek, OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje ter OŠ Slavine, od 1. do 9. razreda.
Za izvedbo taborov je skrbelo štirinajst lovk in lovcev LD, članic PBZLD, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz LD Prestranek, LD Tabor Zagorje, KML PB ZLD ter strokovna služba PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran medved, kot prostoživeča živalska vrsta. Njegova podoba je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Udeleženci taborov so videli srnjad, jelenjad, posamezniki pa tudi divjega prašiča in celo medveda. Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine iz razpisa LZS. Za zaključek tabora so si ogledali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitev potrdil o udeležbi in nagrad ter predstavitev poteka in strnitev vtisov izvedenih taborov.
Udeleženci taborov, starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino taborov zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne in sistematične predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Prestranek in LD Tabor Zagorje ter Komisije mladi in lovstvo pri PBZLD.
Obema lovskima družinama velja posebna zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d. d. za donacijo ter Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer za gostoljubje ob zaključku taborov in več kot odlično predstavitev muzeja, strokovni službi PBZLD ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
mag. Aleš Klemenc, PBZLD
Zadnjo avgustovsko nedeljo letošnjega vročega poletja so praznovali 70-letnico ustanovitve tudi člani Lovske družine (LD) Sveta Ana v Slovenskih goricah. Jubilej je bil v znamenju odprtja novega, ekološko grajenega lovskega doma v dolini reke Ščavnice.
Slovesnost v velikem prireditvenem šotoru se je pričela s slovensko himno v sijajni in nepozabni izvedbi mlade violinistke Sare Roškar. Nato je zadonela lovska himna, ki so jo zaigrali rogisti Lovske zveze Maribor. Program je všečno in domiselno povezovala prof. Breda Špindler, sicer vnukinja prvega starešine LD Sv. Ana Jožeta Šnajderja. Z izbranim veznim besedilom je dodala nepozabno kulturno podstat temu odmevnemu dogodku, ki ga je poleg množice lovcev spremljalo tudi veliko domačinov od blizu in daleč.
O zgodovini in prehojeni sedemdesetletni poti je spregovoril starešina Marjan Kramberger, ki je posebej pozdravil podpredsednika Lovske zveze Slovenije (LZS) in predsednika Lovske zveze (LZ) Maribor Marjana Gselmana, župana Občine Sv. Ana Martina Breznika, ravnatelja Osnovne šole Sv. Ana Sandija Šijanca in domačega župnika Tončka Frasa.
Ustanovni občni zbor LD Zg. Ščavnica, kot se je družina imenovala ob ustanovitvi, je bil 13. marca 1954 leta. Prvi starešina je bil Jože Šnajder, ki ga je nasledil dr. Dušan Markoli in njega zdajšnji starešina Marjan Kramberger. Najstarejši član LD je Janez Vajnhandl, od ustanovnih članov pa ne živi več nihče. Starešina Kramberger je med drugim dejal, da so lovci vseh sedemdeset let aktivno delovali v dobro narave in za koristi divjadi ter kljubovali mnogim spremembam, ki jih je doživljala lovska organizacija. Zavedajo se svojega poslanstva in njihova poglavitna skrb je varovanje narave in življenjskega okolja divjadi in vseh prostoživečih divjih živali.
Na to pomembno poslanstvo je opozoril tudi župan Martin Breznik, ki je prav tako izpostavil posledice naravnih sprememb, zaradi katerih med drugim po sedmih desetletjih v lovišču ni več videti poljskih kur. Del nekdanje čarobnosti narave predstavljajo le še gozdovi, kar daje nekaj upanja, da bo narava vendarle lahka šla svojo pot. Lovcem se je zahvalil za opravljeno delo in izpostavil njihov trud med gradnjo novega doma. Pri tem so jim pomagali številni občani, zato naj bo novi dom skupno domovanje vseh. Lovski družini je podelil spominsko sliko Občine Sv. Ana.
Podpredsednik LZS in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman pa je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da »narave kot celote nihče ne more globlje razumeti kakor tisti, ki smo z njo najtesneje povezani. Za nas lovce je narava vedno odprta in nikoli prebrana knjiga modrosti, skrivnosti in razodetja. Zato je spoštujmo in ohranimo tudi za prihodnje rodove. Slovenski lovci že dolga leta zagovarjamo in v praksi sledimo načelu trajnostne rabe naravnih virov. Upravljanje z lovišči, ki nam je zaupano s koncesijskimi pogodbami, izvajamo odgovorno, upoštevajoč tudi visoka načela lovske etike in lovsko tradicijo z ohranjanjem lovskih šeg in običajev«.
Gselman in Kramberger sta podelila sedem znakov za lovske zasluge in dvanajst zlatih znakov za lovske zasluge zaslužnim članom LD Sv. Ana. Franc Šober, Anton Zupanec in Peter Žugman so prejeli red za lovske zasluge III. stopnje, dr. Dušan Markoli pa red za lovske zasluge II. stopnje, s katerimi jih je odlikovala LZS. Šest anovskih lovcev je prejelo priznanja LZ Maribor. Ob tej priložnosti je starešina Kramberger podelil tudi vrsto zahval LD Sv. Ana ustanovam, organizacijam in številnim posameznikom za uspešno sodelovanje in pomoč pri izgradnji novega lovskega doma. V bogatem in umetniško vrhunsko izvedenem kulturnem programu so poleg rogistov LZ Maribor nastopili še cerkveno-prosvetni pevski zbor Kulturnega društva Sv. Ana pod vodstvom akad. glasbenice prof. Natalije Šijanec in vokalni duet Nataša Šijanec – Eva Gosak.
Po tem osrednjem delu prazničnega programa so slovesno odprli prekrasni, ekološko zgrajeni lovski dom. Zeleni trak pred vhodnimi vrati so slovesno prerezali starešina LD Sv. Ana, anovski župan in podpredsednik LZS. Blagoslovil ga je domači župnik Tonček Fras. Dvojni praznik so sklenili s sproščenim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. To je bilo lepo in doživeto praznično lovsko popoldne, ki ga kronisti lokalnega dogajanja ne bodo mogli spregledati.
Marjan Toš
Z žalostjo sporočamo, da je dne 28. avgusta 2024 zastalo srce našega lovskega tovariša Ludvika Rituperja – Lajčija, člana Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije.
Lajči se je rodil 11. septembra 1949 v Ivanjševcih. Leta 1984 je postal član Lovske družine (LD) Prosenjakovci, v kateri je ostal vse do danes. V LD Prosenjakovci je opravljal različne funkcije – od leta 1986 naprej pa vse do danes je bil član Upravnega odbora LD, razen v obdobju med leti 1992 in 1996, ko je bil predsednik disciplinske komisije. V začetnem obdobju je več let opravljal funkcijo tajnika, od leta 1996 naprej pa je bil starešina LD Prosenjakovci.
Od leta 2002 naprej je bil član Upravnega odbora Zveze lovskih družin Prekmurje in v zvezi je bil aktiven vse do konca življenja. Od leta 2014 do leta 2022 je bil predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje, od leta 2022 naprej pa podpredsednik le-te. Poleg omenjenih funkcij v območni zvezi je bil aktiven tudi na nivoju Območnega združenja upravljavcev lovišč Pomurskega Lovsko-upravljavskega območja (LUO), saj je bil od leta 2011 naprej član Izvršnega odbora omenjenega združenja.
Ne nazadnje je bil Lajči do zadnjega dne aktiven tudi krovni organizaciji – Lovski zvezi Slovenije, katere član Upravnega odbora je bil vse od leta 2016.
Lajči je v svoji lovski karieri dosegel veliko in tudi veliko doprinesel ne samo lovstvu v Prekmurju, ampak tudi lovstvu na širšem slovenskem in na mednarodnem področju. Njegova visoka strokovnost, znanje in visoka moralno etična načela so bile vedno glavne odlike našega pokojnega tovariša Ludvika Rituperja.
V tem oziru je bil tudi večkrat odlikovan. Leta 1994 je prejel znak za lovske zasluge, leta 2002 znak za lovske zasluge III. stopnje, leta 2009 znak za lovske zasluge II. stopnje in leta 2014 znak za lovske zasluge I. stopnje. Poleg tega je leta 2018 prejel srebrni znak za kinološke zasluge.
Arpad Köveš, Zveza lovskih družin Prekmurje
Letošnji, že 10. tabor mladih smo v Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje organizirali od 22. do 24. avgusta. Tako kot vsa leta do sedaj, smo ga tudi letos izvedli s pomočjo prizadevnih članov Lovska družina (LD) Rečica pri Laškem.
Na tabor je bilo prijavljeno 19 otrok, med njimi šest deklet, iz različnih krajev celjske regije. V času tabora smo bili nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju, kjer nas je oskrbnica Breda razvajala ves čas nastanitve. Na letošnjem taboru je sodelovala tudi Valentina Šmid, članica LD Bohor Planina pri Sevnici, ki se je izkazala kot odlična pomočnica strokovnemu tajniku zveze, ki je kot vodja tabora bdel, da je vse potekalo tako, kot je treba.
Prav tako je bila letošnja novost tabora elektronska biatlonska puška, ki nam jo je posodila Lovska zveze Slovenije in se je izkazala kot zadetek v črno. Udeleženci so se lahko vse dni preizkušali v strelskih veščinah. Da smo zadevo popestrili, smo organizirali v četrtek in petek še medsebojno tekmovanje. Najboljši trije so za doseženi skupni rezultat prejeli medalje.
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad. V popoldanskem času so se seznanili z različnimi vrstami lovskih rogov, ki jih lovci uporabljamo pri lovu in drugih lovskih prireditvah. Na koncu sklopa predavanj prvega dne smo izvedli prvo krog tekmovanja z elektronsko puško.
Zvečer je bil z lovci organiziran večerni izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo. Vreme za čakanje in opazovanje je bilo idealno, saj so praktični vsi, ki so bili na prežah, videli divjad. Od velike divjadi predvsem srnjad in muflone, od male divjadi pa so videli lisico, jazbeca in zajce. Ta večer sta bili uplenjeni enoletna ovca in lisica. Zato smo izvedli še pozdrav lovini.
Naslednji dan je bil tako kot vsa leta do sedaj namenjen delu v lovišču in spoznavanju lovsko tehničnih objektov ter njihovem namenu. Po zajtrku smo se razdelili v tri skupine, ki so imele različne zadolžitve. Dve skupini sta odstranili dotrajani lestvi na dveh visokih prežah in jih zamenjali z novimi. Tretja skupina pa se je napotila v Kavškovo dolino, kjer je bilo že vse pripravljeno za postavitev senene kope, ki bo namenjena zimskemu krmljenju muflonov, s katerimi gospodari lovska družina. Najprej smo pograbili dve krmni njivi, ki sta v tej dolini, nato pa še seno, ki je bilo namenjeno za kopo. Po kosilu je je bilo predavanje, namenjeno spoznavanju naše divjadi.
Popoldanski sklop predavanj smo zaključili s spoznavanjem drevesnih vrst in gozdnega ekosistema na področju Šmohorja. Po zaključku predavanja pa smo izvedli še drugi krog streljanja z elektronsko biatlonsko puško. Najboljši rezultat obeh krogov tekmovanja so dosegli Tarik Mateuš, Maj Smole in Matic Gutsmandl. Kmalu je sledil večerni izhod z lovci na preže. Tudi ta večer ta nam je bila Diana naklonjena. Uplenjeno je bilo jagnje muflona. Tako smo tudi ta večer imeli pozdrav lovini.
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu pa je bil prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi.
Po zaključku kinološkega dela je sledilo še streljanje z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Na strelišče so odhajali v parih, da je bilo zadoščeno vsem varnostnim ukrepom. Zmagala je Luna Cokan, druga je je bila Sarina Doler, tretji je bil Jan Hartl. Ker pa smo letos združili tekmovanje v streljanju z elektronsko biatlonsko puško in MK v kombinacijo, je bil vrstni red kombinacije naslednji: 1. mesto Jon Hartl, 2. mesto Matic Gutsmandl in 3. mesto Sorina Doler.
Po končanem streljanju smo se vrnili k planinskemu domu, kjer so jih že čakali starši. Sledil je zaključek tabora. Prisotne je pozdravil predsednik SKZLD Celje Miran Freitag. V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže, je starešina Klemen Cokan pohvalil vse udeležence tabora za disciplino. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil z njimi vse dni tabora in skrbel, da je bilo tako kot mora biti, se je zahvalil za udeležbo in prizadevnost. Na koncu so vsi prejeli priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju z elektronsko puško so prejeli medalje, najboljši v kombinaciji pa pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo je skupno kosilo, s katerim smo tudi zaključili letošnje druženje.
Letos smo tako zaključili 10. tabor mladih, ki se je vsa leta odvijal na planinskem domu na Šmohorju in lovišču LD Rečica pri Laškem. Mogoče smo se od ostalih taborov malce razlikovali. Nismo risali risb, kuhali golaža ipd., temveč smo več pozornosti namenili delu, ki ga lovci opravljamo skozi leto v lovišču. Zato je bil vsa leta drugi dan namenjen delu v lovišču. Tako smo v teh letih s pomočjo lovcev postavili 5 visokih prež, dve preži obnovili, postavili krmišče za muflone, izdelali lovsko stezo in pomagali pri grabljenju krmnih njiv. Letos pa nam je uspelo tudi postaviti seneno kopo, za katero smo že pred tremi leti pripravili osnovo, vendar nam je vreme vsa naslednja leta preprečilo, da bi jo postavili.
Prav tako gre na tem mestu zahvala prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so varno vodili udeležence taborov na visoke preže. Razen enkrat, nam je bila Diana vsa leta naklonjena. Posebej bi se zahvalil članom Jožetu Gašperčiču, Boštjanu Šmercu in Roku Golobu, ki so vsa leta vpeti v izvajanje programa taborov. Hvala vsem, ki so priskočili na pomoč. Da smo s tabori dosegli namen, je razveseljiv podatek, saj smo dobili v tem času od vseh udeležencev taborov že devet izprašanih lovcev.
Zdravko Mastnak, strokovni tajnik SKZLD
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin LD, se je Komisija za izobraževanje odločila, da organizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.
Letos sta bili predvideni dve takšni usposabljanji. Zaradi velikega interesa lovcev v vzhodnem delu Slovenije bo letos organizirano še tretje usposabljanje, in sicer v soboto 14. septembra 2024, v Strelskem centru Gaj, Travniška ulica 25, 2331 Pragersko, s pričetkom ob 9. uri.
Urnik bo sledeč:
Izobraževanje ni namenjeno izključno aktualnim starešinam LZS, temveč vsem, ki aktivno sodelujejo pri vodenju lovske družine. Prijave bodo potekale preko Lisjaka. Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Lovska zveza Slovenije.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je z razpisom podelila izvedbo Državnega prvenstva v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024 Lovski družini (LD) Kozje.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024 je potekalo od 24. do 25. avgusta na strelišču LD Kozje. Državno prvenstvo je svečano odprla županja občine Kozje Milenca Krajnc in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, strelce pa so pozdravili Savinjski rogisti in starešina LD Kozje Darko Kolar.
V dveh dneh tekmovanja, ki se je odvijal na visokih temperaturah, je sodelovalo 89 strelcev od 101 prijavljenega; tudi to leto se prijavljena ekipa Ptuj-Ormož tekmovanja ni udeležila.
Strelcem se zahvaljujem za kulturno in športno obnašanje, LD Kozje pa za lepo in kvalitetno tekmovanje na dobro pripravljenih streliščih in za kulinariko.
Rezultati tekmovanja – klikni TUKAJ
VETERANI
KOMBINACIJA | GOLOBI | MK | |||
1. | Marjan Krevh | 1. | Evgen Makuc | 1. | Janez Škrlj |
2. | Janez Škrlj | 2. | Marjan Krevh | 2. | Anton Udovič |
3. | Milan Drofenik | 3. | Roman Osojnik | 3. | Marko Jelen |
VETERANI EKIPNO
KOMBINACIJA | GOLOBI | MK | |||
1. | Maribor | 1. | Ljubljana | 1. | Koroška |
2. | Koroška | 2. | Maribor | 2. | Maribor |
3. | Zasavje | 3. | Gorenjska | 3. | Zasavje |
SUPERVETERANI
KOMBINACIJA | GOLOBI | MK | |||
1. | Stanislav Francelj | 1. | Anton Zupan | 1. | Stanislav Francelj |
2. | Darko Pahor | 2. | Bojan Urbančič | 2. | Tone Koprivšek |
3. | Leopold Travner | 3. | Stanislav Francelj | 3. | Darko Pahor |
SUPERVETERANI EKIPNO
KOMBINACIJA | GOLOBI | MK | |||
1. | Kočevje | 1. | Kočevje | 1. | Maribor |
2. | Maribor | 2. | Posavje | 2. | Kočevje |
3. | Posavje | 3. | Celje | 3. | Koroška |
Na državnem prvenstvu so naziv MOJSTER STRELEC dosegli:
Golobi:
Anton Zupan, Bojan Urbančič, Stanislav Francelj, Anton Željko, Darko Štern, Darko Pahor, Milan Sedminek, Leopold Travner, Marjan Burjan, Vladimir Hace, Janez Pavli, Slavko Prah, Anton Hudernik, Evgen Makuc, Marjan Krevh, Roman Osojnik, Milan Drofelnik, Janez Škrlj, Janez Gošnjak, Dušan Krajnik, Zdravko Molka, Grušovnik Vili, Robert Markič, Marko Jelen, Tomaž Končan in Dušan Zupan.
MK:
Marjan Krevh, Milan Drofelnik, Janez Škrlj, Dušan Krajnik, Marko Jelen, Anton Udovč, Zlatko Pogorelić, Franci Vidmar, Igor Horvat, Zdravko Brezovšek, Stanislav Francelj, Tone Koprivšek, Darko Pahor, Franc Kušter, Vladimir Hace, Jože Koritnik, Franc Pavlovič Leopold Travner, Martin Željko, Vojko Gorišek in Slavko Prah.
Na koncu bi se zahvalil vsem sodelujočim sodnikom, članom LD Kozje in občini Kozje, ki so omogočili, uspešno izpeljavo državnega prvenstva v lovskem strelstvu.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V ponedeljek 12. avgusta, sredi vročega in na videz dolgočasnega poletja, nas je presunila tragična novica o smrti našega Janka Mehleta.
Mag. Janko Mehle je bil od leta 2002 do 2006 direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije, nato se je zaposlil Na Zavodu za gozdove (ZGS) kot vodja službe za Lovišča s posebnim namenom (LPN) in kot operativni vodja LPN Ljubljanski vrh ter je to delo opravljal vse do žalostnega avgustovskega ponedeljka …, ko so se po kratki in hudi bolezni za vedno mirno zaprle njegove oči, dva dni preden bi praznoval svoj 58. rojstni dan.
Janko je bil vse od mladosti »človek Narave«, v skrivnosti le-te ga je vpeljal njegov mentor, vzornik, prijatelj in predvsem oče, cenjeni prof. dr. Janez Mehle, dr. vet. med. V skrivnostnih pohodih po naravnem okolju Primorske in predvsem Gorenjske, kjer je družina Mehle bivala v Jankovih mladostnih in malo manj mladostnih letih, ga je naučil »slišati in videti« lepote našega prekrasnega ohranjenega naravnega okolja ter njenih živih delov, kamor so seveda sodile tudi prostoživeče živali. Janko je diplomiral in magistriral na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive naravne vire. Tako je že v času študija gozdarstva (kakopak!) postal navdušen tudi nad trajnostno rabo naravnih virov v obliki upravljanja divjadi. Izbor njegovih delovnih mest ni bil zato nikoli naključen, temu je posvetil po končanem magistrskem študiju celotno poklicno kariero, ki se ni omejila le na 8-urni delavnik, pač pa tudi na ves njegov prosti čas. Divjad in lovstvo sta bila njegovo poslanstvo, njegov »modus vivendi« – način življenja.
Janko je bil mnogo več kot le sodelavec, kolega in prijatelj, svoje delo je opravljal s karizmo in neizmernim znanjem, ki ga je črpal tudi iz znanja tujih jezikov in z mednarodnim sodelovanjem. Njegov način dela je bil njemu svojstven, ponotranjen, za stranskega opazovalca morda celo nekoliko premalo dinamičen, a je znal s svojo strokovnostjo in povsem nekonfliktnim, mirnim stilom, prežetim s svojevrstnim humorjem, na njemu svojstven način doseči vse cilje in rezultate. Pri njem je veljala znana misel »manj je več«. Z njim se preprosto ni bilo moč spreti. Lahko si kot njegov sodelavec imel drugačno, celo popolnoma nasprotno mnenje, a je vedno z mirnostjo in argumenti sklenil s sogovornikom zdrav kompromis, v korist Narave in Ljudi.
Janko je kot izjemen strokovnjak po pooblastilu resornega ministrstva in v imenu svojega delodajalca zastopal ime ZGS leta in leta pri posredovanju znanja s področja divjadi in lovstva na mlajše rodove – lovske pripravnike, ki so opravljali lovski izpit na Zvezi lovskih družin Gorenjske in Zvezi lovskih družin Ljubljana, več kot 15 let je bil član državne izpitne komisije za opravljanje lovsko čuvajskih izpitov, bil je član državne CIC komisije za ocenjevanje trofej velike divjadi ter vse od leta 2019 tudi predsednik sekcije oponašalcev jelenjega rukanja in aktivni sodnik na meddržavnih, državnih in regijskih tekmovanjih s tega področja. V časih njegovega predsednikovanja so člani sekcije iz Slovenije dosegali izjemne rezultate na tekmovanjih v evropskem merilu.
Janka bomo neizmerno strokovno in osebnostno pogrešali, bil je preprosto ČLOVEK do sogovornika, do živali pa je gojil visoko strokoven in nadvse zeleno etičen odnos! Za njegov delovni prispevek smo mu hvaležni, njegov včasih otožni ali pač morda zgolj hudomušni izraz na obrazu pa nam bo ostal v trajnem spominu.
Hvala ti Janko, sodelavec, kolega in mnogim prijatelj, naj ti bo ob tem zadnjem slovesu lahka slovenska gruda, izkoristi pa v svoji post življenjski etapi vsaj zadnjič privilegij izbora najboljših stojišč pri upravljanju z divjadjo daleč tam gori med zvezdami! Nekega dne se zopet snidemo, do takrat pa vemo, da smo s tvojim pogledom od zgoraj na varnem, da paziš na nas in da nas usmerjaš na pravo pot, ki bo poleg ljudi dobra tudi za naravo in živalski svet!
Njegovim najbližjim izrekamo iskreno in globoko sožalje!
Marko Jonozovič
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane bo potekalo v soboto, 24. avgusta, za superveterane pa v nedeljo, 25. avgusta 2024, na strelišču Lovske družine (LD) Kozje, Pilštanj 51b, 3261 Lesično.
Slovesno odprtje državnega prvenstva bo v soboto, 24. avgusta, ob 8. uri. Tekmovanje se tako v soboto kot v nedeljo začne ob 9. uri.
Treningi pred državnim prvenstvom v strelski kombinaciji za veterane in superveterane bodo v četrtek, 22. avgusta, od 15. ure dalje, v petek, 23. avgusta, pa od 9. ure.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Pri obnovljenem lovskem domu Lovske družine (LD) Paloma iz Sladkega Vrha na Vranjem Vrhu so člani tamkajšnje zelene bratovščine praznovali 70-letnico ustanovitve in 60-letnico odprtja lovskega doma na Vranjem Vrhu.
Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab, ki se je lovcem zahvalil za dolgoletno odgovorno skrb za varovanje narave in divjadi. Izpostavil je, da so polnih sedem desetletij ohranjali temeljne vrednote slovenskega lovstva, negovali lovsko tovarištvo in etiko in vedno dokazali, da znajo stopiti skupaj in podpirati drug drugega. Kot posebno vrednoto slovenskih lovcev je izpostavil prostovoljno delo za skupno dobro.
V kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in člani moške vokalne skupine KUD Mejnik iz Šentilja. Goste in lovce je pozdravil in jim izrekel dobrodošlico starešina LD Paloma Peter Nikl. Slovesnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS) in Lovske zveze (LZ) Maribor, lovci iz sosednjih in prijateljskih LD Jakob, Pesnica- Jarenina, Šentilj, Lenart, Sveta Ana, Velka, Sveti Jurij, Kozlek in Zemon ter mnogih društev in organizacij iz Sladkega vrha in občine Šentilj, s katerimi lovci dobro sodelujejo.
LD Paloma šteje 43 članov (tudi eno članico) in upravlja z 2.258 hektarji lovišča, od tega je 2.076 hektarov lovnih površin. Je članica Lovske zveze Slovenije in LZ Maribor ter je vključena v slovensko goriško lovsko-upravljavsko območje (LUO). V njihovem lovišču prevladuje srnjad.
Na slovesnem praznovanju so podelili priznanja in odlikovanja LZS. Znak za lovske zasluge so prejeli Vlado Lilek, Janez Mihelič, David Mihelič Voglar, Damjan Nikl, Branko Pivec, Miroslav Senekovič in Jelena Roškar; zlati znak za lovske zasluge pa so dobili Vojko Černčič, Štefan Hrnčič, Franc Kacijan, Damjan Lorber, Janko Lorber, Drago Muhič, Peter Nikl in Aleksander Ferk. Z redom za lovske zasluge III. stopnje je bil odlikovan Jožef Šiker, z redom za lovske zasluge II. stopnje pa Vladimir Lešer. Spominski listini LZS sta prejela dva dolgoletna in izjemno zaslužna člana Franc Polanec in Jožef Ferk.
Odlikovanja je podelil član Upravnega odbora LZS in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja LZS Franc Krivec. Poleg odlikovanj LZS so podelili še plakete in priznanja LZ Maribor. Priznanje je prejela LD Paloma Sladki Vrh za sodelovanje z območno lovsko zvezo, izmed članov pa so jih prejeli Jožef Šauperl, Roman Roškar, Leopold Kristl, Franc Kristl in Franc Horvat. Plaketo LZ Maribor pa je prejel Rudolf Ferk. Ta priznanja je lovcem podelil predstavnik LZ Maribor dr. Marjan Toš.
LD Paloma je podelila veliko spominskih priznanj mnogim ustanovam in podjetjem, ki so jim pomagali že v preteklosti in so jih podprli tudi pri izvedbi praznovanja 70-letnice ustanovitve LD in 60-letnice odprtja lovskega doma. Med drugimi sta priznanji prejeli tudi LZS in LZ Maribor.
Marjan Toš
Druga generacija članic in članov Kluba prijateljev lovca iz Celovca, stanovskega in strokovnega zastopstva slovenskih lovk in lovcev v Avstriji, je na sedežu Lovske zveze Slovenije prejela spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz slovenske lovske zakonodaje, ki je pogoj za pridobitev lovske izkaznice.
Letos se je prijavilo šestindvajset lovk in lovcev, ki so vsi uspešno opravili izpit pred komisijo. Slovesna podelitev spričeval in lovskih izkaznic ter podpis etičnega kodeksa slovenskih lovcev sta potekala 12. julija na Lovski zvezi Slovenije.
Podrobneje v prihodnji številki Lovca.
Franc Wakounig
Na območju vasi Novinci, Drbetinci, Stanetinci in Župetinci v občinah Sv. Andraž in Cerkvenjak v Slovenskih goricah so se v zadnjem času spet pojavili šakali. Domačini jih občasno videvajo, ko se proti večerih približujejo kmetijam in iščejo hrano.
Kmetu Ivanu Mohoriču v Drbetincih so odnesli več majhnih, nekaj dni starih pujskov, je povedal Franc Lorenčič iz bližnje vasi Novinci, sicer pa lovec v Lovski družini (LD) Dobrava. Na tem območju so šakali že pred leti naredili nekaj škode tako na domačih živali kot tudi na mladičih srnjadi, potem pa je bil pred njimi več kot leto dni mir.
Po daljšem času se je šakal vnovič pojavil na območju med Zgornjo in Spodnjo Senarsko, kjer vaščani v večernem mraku pogosto slišijo njihovo oglašanje, v zgodnjem jutru pa občasno videvajo posamezne živali na relaciji med Dobravo in staro strugo reke Pesnice v smeri proti Gočovi. Med potjo šakali prečkajo regionalno cesto Lenart – Ljutomer blizu nadvoza čez avtocesto. Na tem območju o škodi na domačih živali ne poročajo, so pa snedli nekaj mladičev srnjadi, ugotavljajo v LD Dobrava.
V Slovenskih goricah šakalom okolje z obilico hrane očitno prija, saj o njih poročajo iz mnogih lovskih družin. Sicer pa so se v Sloveniji šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih prejšnjega stoletja so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji.
So zelo prilagodljive živali, kot značilni predstavniki družine psov imajo precej podobnih lastnosti, kot volkovi in lisice. Šakal je vsejed, prijajo mu mali sesalci, domače živali, mladiči srnjadi (in ostalih parkljarjev) in sezonsko tudi ptice. Tisti, ki živijo v bližini naselij, radi stikajo za ostanki hrane. Na jedilniku imajo tudi sadje. Šakali so najbolj aktivni v mraku in ob zori, živijo v parih in družinskih tropih. Lovci jih lahko lovijo v času lovne dobe med 1. julijem in 15. marcem, tako kot lisice.
Marjan Toš
Na ogled je julijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled. Na voljo na YouTube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Julijska oddaja je v celoti posvečena državnemu prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekalo v okviru sejma lovstva v Gornji Radgoni.
Lovska izkaznica je identifikacijski dokument, s katerim lovec dokazuje (skupaj s hologramsko nalepko za tekoče leto) pravico do samostojnega lova v lovišču upravljavca lovišča, na katerega se izdana lovska izkaznica nanaša.
Vlogo za izdajo lovske izkaznice vam lahko tajnik ali administrator lovske družine izpiše neposredno iz evidenčnega kartona člana LD v Lisjaku.
Obrazci so objavljeni na naši spletni strani v zavihku zakonodaja in zavihku informacijsko središče.
Fotografija mora kazati vlagateljevo pravo podobo in ne sme biti retuširana. Vlagatelj mora biti fotografiran v lovskem kroju, od spredaj, z odkritim čelom in obrazom, brez klobuka, čepice, rute ali drugega pokrivala in pred monotonim ozadjem.
Strošek izdelave lovske izkaznice je za člane članic 10,00 € (z DDV), za ostale upravičence 24,40 € (z DDV). Plačate ga na TRR LZS št.: SI56 0201 0001 5687 097 s pripisom – za lovsko izkaznico ter ime in priimek lovca.
Komisija za lovsko kinologijo Lovske zveze Slovenije (LZS) razpisuje dodatna usposabljanja za vodnike lovskih psov.
Usposabljanja, za katere organizacijo so odgovorne območne lovske zveze na podlagi izbora Komisije za lovsko kinologijo LZS prek prijave na razpis, so namenjena vodnikom lovskih psov, na katerih pridobijo pomembne informacije ter znanje o vzgoji in šolanju lovsko uporabnih psov. V sklopu dodatnih razpisov so predvidena tri usposabljanja, in sicer:
Apeliramo na vse območne lovske zveze, naj razpise pregledajo in presodijo o možnosti za prijavo. Le z aktivnim delom na področju lovske kinologije v vseh delih Slovenije bomo lahko zagotovili tako usposobljenost vodnikov lovskih psov kot zadostno število lovskih psov, usposobljenih za delo v lovišču. Z dvigom zainteresiranosti lovcev za nakup lovskega psa pa na dolgi rok preprečili upad števila vodnikov lovskih psov na območju Slovenije.
Komisija za lovsko kinologijo LZS
V Lovski družini (LD) Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organiziramo tekmovanje v trapu.
Na tekmovanju, ki je trajalo od 9. do 19. ure, je bilo prijavljeno štirinajst ekip in 204 posamezniki. Streljalo se je na 15 golobov. Maksimalno število golobov je uspelo zadeti štirim tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu: 1. mesto: Maks Garmut, 2. mesto: Denis Celec in 3. mesto: Nejc Garmut.
Tekmovanje je potekalo tudi ekipno, zmagala je ekipa LPN Pohorje, drugo mesto je zasedla SD SOKOL – Krnci, tretje mesto pa LD Križevci.
Tradicionalno prireditev sta obiskala tudi predsednik LZS Alojz Kovšca s soprogo in župan Moravskih Toplic Alojz Glavač.
Prireditev je bila zelo obiskana, saj kot vsako leto, tudi tokrat ni razočarala z dobro kulinariko, ki jo pripravijo domači lovci.
Matija Janc
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane bo potekalo v soorganizaciji LD Kozje. Veterani se bodo pomerili v soboto, 24. avgusta, superveterani pa v nedeljo, 25. avgusta 2024, z začetkom ob 9. uri.
Lovska družina Kozje obvešča tekmovalce, da je možen trening na glinaste golobe in MK vsak petek, po 15. uri, na naslovu Pilštanj 51b, 3261 Lesično.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Na območju Zgornjih Verjan, ki sodi med lovske revirje Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, je neurje pred časom podrlo in uničilo visoko prežo za opazovanje divjadi. Namesto nje so ob robu Majeričeve njive postavili novo.
Novo prežo je izdelal lovec Zvonko Paluc iz Stanetincev, financirali pa so jo revirni lovci. Pod strokovnim vodstvom gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja in revirnega vodje Jureta Toša so novo prežo postavili kar v deževnem sobotnem dopoldnevu, kot so načrtovali. Nad strokovno izvedbo montaže je bdel mizarski mojster in lovec Danijel Hojnik. Čeprav je že kazalo, da bodo zaradi dežja morali postavitev predčasno zaključiti, so vztrajali tudi dežju navkljub.
Vlado in Jure, ki sta sicer tudi lovska čuvaja v LD Dobrava sta imela tokrat dobre pomočnike, saj so jima na pomoč priskočili Juretovi prijatelji Borut, Boško, Filip, Matic in Sašo. Na koncu so bili vsi mokri, a dobre volje, kot se ob ‘likofu’ tudi spodobi. Vsi so se za krajši čas zadržali na domačiji gospodarja LD v Oseku.
Nova preža je izdelana iz povsem naravnih materialov in je ne samo uporaben lovski objekt za opazovanje divjadi in izvajanje lova, pač pa lep okras tega predela Zg. Verjan pod obronki Dobrave, ki je tudi izjemno bogat s srnjadjo. Zato mu lovci šaljivo pravijo kar ‘Kenija’. Poleg srnjadi se tod rade motovilijo tudi zvitorepke, ki tu in ta zaidejo v katerega od kokošnjakov na bližnjih kmetijah.
Kmetje in lovci se zelo dobro razumejo in tudi lastnik njive, ugledni kmet Majerič, pri katerem se lovci večkrat ustavijo, je brez težav dal dovoljenje za postavitev nove preže. Tam, kjer lovci znajo najti skupni jezik s kmeti, ni težav. In to kljub občasnim manjšim škodah, ki jih povzroča srnjad zaradi objedanja trt v bližnjem vinogradu. Lepa beseda vedno lepo mesto najde in to velja tudi za zeleno bratovščino.
Marjan Toš
Komisija za lovsko kinologijo LZS je na 2. izredni seji 9. julija na podlagi ugotovitev delovne skupine, zadolžene za pregled prijav na letošnje razpise za usposobljene članice za razpise na področju lovske kinologije, pregledala prijave ter potrdila območne lovske zveze, upravičene do prejema sredstev za izvedbo.
Komisija je pri odločitvah delovala objektivno ter izhajala iz razpisnih pogojev. Seznam območnih lovskih zvez, ki so upravičene do prejema sredstev za izvedbo posameznega razpisa navajamo spodaj:
Razpisali dodatna usposabljanja
Zaradi velikega števila prijav (povpraševanja) za izvedbo določenih usposabljanj in pomanjkanja prijav na razpise, za katere komisija meni, da so ključni za razvoj lovske kinologije, bo komisija v prihodnjih dneh razpisala dodatna usposabljanja.
Pri tem apeliramo na vse območne lovske zveze, naj razpise pregledajo in presodijo o možnosti prijave. Le z aktivnim delom na področju lovske kinologije v vseh delih Slovenije bomo lahko zagotovili tako usposobljenost vodnikov lovskih psov kot zadostno število lovskih psov, usposobljenih za delo v lovišču ter preprečili upadanje števila vodnikov lovskih psov.
Komisija za lovsko kinologijo LZS
TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 25. 7. 2024, ob 20.00, sobota, 27. 7. 2024, ob 20.00 in nedelja, 28. 7. 2024, ob 11.00.
VTV VELENJE: četrtek, 25. 7. 2024, ob 21.20.
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 30. 7. 2024, ob 19.00 in 20.45.
GTV KRANJ: torek, 30. 7. 2024, ob 19.35 in sreda, 31. 7. 2024, ob 18.00.
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 25. 7. 2024, ob 22.00 in petek, 26. 7. 2024, ob 10.00.
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 27. 7. 2024, ob 20.00.
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 1. 8. 2024, ob 20.00.
TV ORMOŽ: petek, 2. 8. 2024, ob 20.00 in nedelja, 4. 8. 2024, ob 10.00.
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 27. 7. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 29. 7. 2024, ob 20.00 in sreda, 31. 7. 2024, ob 10.00.
Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).
Lovci članic Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin (PBZLD) so se 18. junija zbrali v Krpanovem domu v Pivki na zasedanju ter se podali tudi na vodeno raziskovanje čarobnega gozda Centra o velikih zvereh Dina.
Center je nastal v sklopu projekta Carnivora Dinarica, ki je potekal med leti 2018 in 2021, z glavnim ciljem izboljšati varstveno stanje velikih zveri: risa, volka in medveda ter ljudem omogočiti boljše pogoje sobivanja z njimi. Svet velikih zveri
je zanimiv in zaradi kompleksnih odnosov z organizmi v gozdnem ekosistemu pogosto nerazumljiv.
Lovci smo ključni deležniki v spremljanju populacije velikih zveri, pridobivanju podatkov s terena ter pri dolgoročnemu ohranjanju populacije velikih zveri v naših gozdovih, česar ne izpostavljamo dovolj jasno in glasno.
Zbrane tovariše v zelenem je najprej nagovoril predsednik PBZLD Božidar Štemberger, ki se je zahvalil Zavodu za turizem Pivka za gostovanje v Centru o velikih zvereh Dina. Predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca pa se je v uvodnem nagovoru spomnil tudi na prvi povezovalni marčevski dogodek Doživite Pivko z lovci, ki je potekal pod okriljem Študijskega krožka MI IN ZVERI, ob podpori LZS. Zbrane je pozval k vključevanju in poročanju o dogajanju posameznih lovskih družin v njihovem lokalnem okolju, saj je sodelovanje eden od pomembnih stebrov lokalnih LD in krovne lovske organizacije.
Uvodno vodenje in raziskovanje lovcev v centru je predstavljalo možnosti za širitev znanja o habitatu naših vrhovnih plenilcev in priložnost za neformalne pogovore lovskih tovarišev pred formalnim zasedanjem predstavnikov članic PBZLD.
Tjaša Žgur
Na strelišču Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za 32. pokal državnosti. Prireditev je bila častni poklon slovenski državi pred dnevom državnosti, del praznovanja 70-letnice te lovske družine in občinskih praznikov občin Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenski goricah.
Na strelišču se je pomerilo 223 strelcev iz lovskih družin severovzhodne Slovenije in tudi iz strelskih društev (SD.) V ekipni konkurenci je zmagala LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu pred domačini iz LD Dobrava in LD Juršinci.
V prestižnem tekmovanju za pokal državnosti ob 25. juniju, pa je po ostrem športnem merjenju moči na koncu vendarle slavil prvi favorit tega tekmovanja Marko Perko iz SD Osek. Sprva je že kazalo, da bo v močni konkurenci končal brez zmage. Kot prepričan športnik je vztrajal do konca in zasluženo visoko dvignil pokal državnosti. Na drugo mesto se je uvrstil David Mihelič in na tretje Nejc Kejžar, izvrstna mlada tekmovalca iz SD Osek, ki je v Dobravi dokazalo športno strelsko veljavo.
V športnem streljanju na glinaste golobe je zmagal Srečko Čuček iz SD Osek pred Jožetom Kaučičem in Nejcem Kejžarjem iz SD Osek. Pomerili so se tudi strelci veterani. Po krajši odsotnosti iz strelišč je vnovič dokazal, da še ni za odpis legendarni lovski strelec Ivan Bezjak iz LD Dobrava. Na drugo mesto se je uvrstil Bojan Lešnik iz LD Duplek in na tretje domačin Ivan Turčin iz Dobrave.
Vsem zmagovalcem in tekmovalcem sta se za udeležbo na 32. tekmovanju za pokal Državnosti v Dobravi zahvalila starešina LD Dobrava Franc Slekovec in strelski referent Srečko Hojnik. Najboljšim sta podelila pokale. Tekmovanje so obiskali tudi domačini in v lepem vremenu uživali v spremljanju številnih dvobojev najboljših strelcev. Vsem so organizatorji postregli praznični srnjakov golaž.
Marjan Toš
V Sloveniji 15. maja obeležujemo Dan Slovenske vojske in ob tej priložnosti pripadnice in pripadniki Slovenske vojske tradicionalno odprejo vrata vojašnic po vsej Sloveniji.
Med 12. aprilom in 14. septembrom letos so (nekatere še bodo), vojašnice po Sloveniji počastile dan ohranjanja vrednost osamosvojitvenih prizadevanj s pripravo pestrih programov za vse obiskovalce. V Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni so 18. maja na dnevu odprtih vrat poleg statične in dinamične predstavitve vojaške opreme, oborožitve ter vojnih vozil organizatorji namenili veliko pozornosti predstavitvi organizacij in društev, s katerimi sodeluje Slovenska vojska.
K sodelovanju je že tradicionalno pristopila Lovska družina (LD) Javornik Postojna. Lovska kuharska ekipa se je pomerila v kuhanju golaža z drugimi kuharskimi ekipami različnih organizacij in društev ter vojaškimi kuharji. Po mnenju strokovne komisije si je na letošnjem dnevu odprtih vrat v Postojni kuharska ekipa LD Javornik Postojna prislužila 1. mesto v kuhanju golaža.
Nož in kuhalnico sta ob podpori lovčevih žena spretno vihtela Ljubomir Stamenkovič in Jernej Žgur. Deležna sta bila tudi podpore ostalih članov lovske družine in okoliških lovskih družin, ki so s svojo prisotnostjo in udeležitvijo na dnevu odprtih vrat prispevali k poudarjanju pomembnosti sodelovanja lovcev z različnimi organizacijami iz lokalnega in širšega okolja.
Tjaša Žgur
Na ekskurzijo, kot del praktičnega dela izpita za lovskega čuvaja so se 23. junija opravili tudi tečajniki iz ZLD Kočevje. Na pot so iz Kočevja krenili že ob 5. uri zjutraj.
Čez Sodražico so nadaljevali do Bloške police, Unca, Postojne do Mašuna. Po kratkem odmoru so poslušali predavanje Lea Fabianija o pravilnih postopkih pri delu s psom krvosledcem, nato pa si ob strokovnem komentarju še praktično ogledali pravilne postopke pri iskanju obstreljene divjadi, ki jih je predstavil Uroš Grželj.
Sledila je predstavitev Lovišča s posebnim namenom (LPN Jelen) in raziskovalnih projektov (medved, volk, ris …) s strani vodje LPN Petra Krme. Nato je Jožef Gril predstavil oponašanje jelenjega rukanja. Tečajniki so obhodili gozdno učno pot in prisluhnili paberkom iz preteklosti o nastanku Mašuna, naseljevanju jelenjadi, gamsov, bezoark …, o varovanju medvedov in o medvedovih spomenikih. Po kosilu jih je pot vodila proti vzhodu, kjer so si v Kozariščah ogledali še Notranjsko lovsko in polharsko zbirko ter grad Snežnik.
Gregor Bolčina
Tudi v letošnjem letu smo v Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje smo v spomladanskem času izvedli tečaj za lovski izpit.
S predavanji smo začeli 24. februarja in jih zaključili 11. maja. Predavanja so bila ob sobotah v dopoldanskem času, izpiti ob petkih in so potekali v dveh skupinah. Predavanja in izpiti so bili v lovskem domu Lovske družine (LD) Žalec na Rinki. Zaključni izpit je potekal na sedežu zveze v času od 3. do 7. junija. Kandidati so bili razdeljeni po časovnici – 20 minut za vsakega.
Na tečaj so lovske družine prijavile 56 kandidatov, od katerih je en kandidat odstopil od tečaja že na samem začetku. Kandidat, ki je ponavljal izpit iz lanskega leta, tečaja sploh ni obiskoval, niti opravljal izpitov. Prav tako smo imeli kandidata, ki lani ni v celoti opravil izpitov in je letos opravljal manjkajoče izpite z zaključnim izpitom. Eni kandidatki je bil na podlagi šestega odstavka 61. člena ZDLov-1, delno priznan lovski izpit, vendar je morala opraviti preizkus znanja iz predmetov, ki jih na fakulteti ni opravila.
Izpit uspešno opravilo 52 kandidatov
Predavanja je obiskovalo 54 kandidatov, od katerih eden letos tudi ni opravil vseh zahtevanih izpitov in tako ni izpolnil pogoja k pristopu na zaključni izpit. Izpit bo ponavljal naslednje leto. Tako se je na zaključnem izpitu pred komisijo izmenjalo 52 kandidatov, ki so vsi uspešno opravili izpit. Povprečna ocena zaključnega izpita je bila 3,63, celotnega letošnjega tečaja pa 3,51.
Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo 21. junija v gostišču Hochkraut v Tremerjah, ki so se je poleg slavljencev udeležili njihovi mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin, iz katerih so bili tečajniki. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane najprej pozdravil predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Miran Freitag, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega lovskega izpita, za kar jim je iskreno čestital.
Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je povezoval prireditev, je poudaril, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so prejeli spričevalo o opravljenem lovskem izpitu in etični kodeks ter podpisali zaprisego slovenskega lovca. V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego Slovenskega lovca prebral Gregor Šketa, član LD Braslovče, ki je izpit opravil s povprečno oceno 5,00.
V odsotnosti predsednika komisije dr. Boštjana Pokornega je Miran Freitag vsakemu mlademu lovcu čestital za uspešno opravljen izpit, mu izročil lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in etični kodeks. Prisotni predstavniki lovskih družin so jim izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije s pravico izvajanja samostojnega lova.
Tudi letos smo imeli nekaj slušateljev, ki so po znanju pri posameznih izpitih izstopali od ostalih: Gregor Šketa (LD Braslovče), povprečna ocena 5,00; Aleksandar Lepoja (LD Bojansko Štore) povprečna ocena 4,80; Janko Pezdevšek (LD Vojnik) povprečna ocena 4,73 in Nejc Pezdevšek (LD Vojnik) povprečna ocena 4,73. Kot veleva tradicija, smo tudi letos najboljšim v spomin izročili darilo v obliki lovskega trinožnega stola, ki jim bo koristil pri lovu.
Prireditev je zaključil strokovni tajnik Mastnak, ki je mladim lovcem in lovkam zaželel veliko uspehov in lepih trenutkov, ki jih bodo preživeli v naravi in lovu.
Zdravko Mastnak
Zaključna ekskurzija, ki sodi med praktični del izpita za lovskega čuvaja, je potekala 22. junija 2024. Avtobus s tečajniki ZLD Ptuj-Ormož je na pot krenil ob 4:30 s parkirišča na Potrčevi cesti na Ptuju.
Pot je vodila mimo Ljubljane do Postojne, od koder so nadaljevali proti Pivki in Ilirski Bistrici. Na Mašun so prispeli okrog 8:30. Po kratkemu predahu je Uroš Grželj izvedel praktični prikaz dela s psom krvosledcem, ki ga je strokovno komentiral priznani kinološki sodnik Leo Fabiani.
Nato je Peter Krma, vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen Snežnik v Gozdni hiši Mašun predstavil LPN Jelen in raziskovalne projekte na velikih zvereh, ki so potekali v Snežniku. Sledila je predstavitev tehnike oponašanja jelenjega rukanja, ki sta jo prikazala Jožef Gril in Tomaž Miklič.
Na koncu so tečajniki obhodili gozdno učno pot in izvedeli zanimivosti iz preteklosti Snežniških gozdov, naseljevanja jelenjadi, varovanja velikih zveri, ki jih je predstavil Gregor Bolčina. Pot so nadaljevali proti vzhodu, prek gozdarske kolonije Leskova dolina do gradu Snežnik. Sledil je ogled Lovske in polharske zbirke nato pa še ogled gradu Snežnik.
Gregor Bolčina
Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije, ki je potekal 28. junija v Naklem, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora za leto 2023, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2023 ter se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu.
Delegati so se seznanili z informacijami glede izgradnje Nacionalnega lovskega centra v Lukovici, prodaje poslovne stavbe LZS na Župančičevi 9, v Ljubljani in o skorajšnjem začetku nujnih vzdrževalnih del na poslovni stavbi.
Seznanili so se tudi z informacijo o delitvi sredstev, zbranih v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic lanskih poplav. Prav tako so se seznanili s postopkom sprememb in dopolnitev Pravil LZS.
Potem ko je namera o izgradnji vetrnih elektrarn na Boču na območju občine Makole dvignila na noge tako rekoč vso občino in je Civilna iniciativa odločno protestirala proti izgradnji teh objektov, je lovce, ki so bili v množici protestnikov v prvih vrstah, podprlo tudi vodstvo Lovske zveze (LZ) Maribor.
Opozarjajo namreč, da bi izgradnja takšnih energetskih objektov občutno poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali in degradirala naravno okolje. Vetrne elektrarne ne sodijo ne na Pohorje in ne na Boč, so v LZ Maribor zapisali v sporočilu za javnost.
Makolski in poljčanski lovci v prvih vrstah na barikadah za ohranitev narave
Kot je dejal starešina Lovske družine (LD) Poljčane in član Upravnega odbora Lovske zveze Maribor Tomislav Kovačič, se je v Makolah zgodila mala revolucija: “Tako makolski kot poljčanski lovci smo se kot odločni protestniki pomešali med ostale občane, saj v širšem kontekstu branimo naravo pred vetrnimi elektrarnami. V občino Poljčane te elektrarne sicer neposredno teritorialno ne posegajo, pač pa v občino Rogaška Slatina. Žal mi je, ker je tam zaenkrat še vse tiho. Nikoli nisem podpiral nasilnih dejanj, a včasih je treba glasno reči ne in pokazati vsaj zobe. Šele glasen in odločen protest lahko obrodi sadove v našo korist.”
Kovačič meni, da so lovci lahko učinkoviti, če se povežejo z ostalimi deležniki v boju za “naravo” brez vetrnih elektrarn, tam kjer je sploh še kaj narave, v krajinskih parkih in na območjih Nature 2000. “V Makolah smo to uspešno naredili. Že pred tem protestom smo v LD Poljčane argumentirano opozorili na negativne posledice izgradnje omenjenih elektrarn na pogorju Boča. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo na protest pred parlament zaradi takšnih zgodb tisoč lovcev? Naš lovski kolega iz LD Makole Boštjan Plaznik je predsednik Civilne iniciative v tej občini in brani habitate na Plešivcu, ki so nenadomestljivi za mnoge vrste divjadi. Še več, tam gre tudi za varovanje in zaščito rezervatov vode,« je še povedal Kovačič.
Civilna iniciativa v Makolah je doživela tudi javno podporo tamkajšnjega župana, kar je tako občanom in lovcem vlilo novega upanja, da na Boču ne bo vetrnih elektrarn. Pogorje Boča je namreč (pre)dragocena ekosistemska celota, v kateri bi vetrne elektrarne povzročile nepopravljive posledice za floro in favno.
Zato tudi v LZ Maribor po besedah njenega predsednika Marjana Gselmana, podpirajo zahteve vseh prizadetih lovskih družin na tem območju, še posebej LD Poljčane in LD Makole, ki sta članici LZ Maribor. Ob tem v prizadetih LD in v vodstvu LZ Maribor še poudarjajo, da bi morali biti v bodoče v vse procese umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.
Marjan Toš
V zvezi lovskih družin (ZLD) Prlekije se je 15. junija v Boračevi na podlagi določil Pravil ZLD-P izvedel redni volilni občni zbor. Predstavniki članic so izvolili novo vodstvo ter delovna telesa ZLD-P za obdobje 2024-2028.
Dosedanjega predsednika Milana Kolariča iz Gornje Radgone je zamenjal Branko Žnidarič, starešina LD Mala Nedelja. Izvoljeni so bili tudi člani nadzornega odbora ter člani častnega razsodišča ZLD Prlekije. Blagajniška dela opravlja Branko Hladen, naloge in dela strokovnega tajnika pa opravlja še naprej Andrej Rugole.
Predsednik delovnega predsedstva Robert Pregrad se je v imenu vseh predstavnikov zahvalil Kolariču za dobro delo v preteklem mandatnem obdobju, novemu predsedniku Žnidariču pa zaželel veliko uspeha pri realizaciji programa dela v korist vseh članic in članov ZLD Prlekije in zelene bratovščine.
Andrej Rugole, strokovni tajnik ZLD Prlekije
Na mednarodni dan risov, 11. junija je v francoskem Remiremontu v bližini gorovja Vogezi potekala mednarodna konferenca o varstvu in ohranjanju risa.
Konferenca je nastala v okviru francoskega nacionalnega strateškega načrta upravljanja risa, ki ga je organizirala francoska zveza lovcev (Fédération Nationale des Chasseurs) v sodelovanju z regionalno zvezo lovcev na področju Vogezov (Fédération Départementale des Chasseurs des Vosges). Dogodka se je udeležil tudi predstavnik Lovske zveze Slovenije, ki je kot primer dobre prakse prikazal uspešen projekt LIFE Lynx in vključevanja lovcev kot ključnih deležnikov.
Populacija risa v tem predelu Francije je majhna in izolirana od drugih, večjih populacij, kot je na primer najbližja populacija risa v Pfalškem gozdu v Nemčiji. S ciljem vzpostavitve ugodnejšega stanja populacije, je konferenca bila namenjena lovcem in povečanju zavesti o pomembnosti ohranjanja tega plenilca v naravnih ekosistemih ter zagotavljanja višje ravni sprejemanja te vrste, ki jo lovci lahko dojemajo kot konkurenta za plen.
Predstavnik LZS Tilen Hvala je predstavil izkušnje naše organizacije pri vključevanju v projekt LIFE Lynx ter vključevanju lovcev ter lovskih družin v različne aktivnosti projekta (izpusti risov, monitoring z avtomatskimi kamerami, sodelovanje na seminarjih, predavanjih itd.). Predstavljeni so bili tudi rezultati analiz plenjenja risa iz Dinaridov (število, spolna in starostna struktura plena) ter nove smernice v lovsko upravljavskih načrtih, ki upoštevajo vpliv risa (tudi volka in šakala) na populacije parkljarjev, ki so nastale v okviru projekta.
Izpostavljena je bila pomembnost vključevanja lovskih organizacij k naravovarstvenim projektom za dvig prepoznavnosti delovanja lovcev na področju varstva narave ter za dvig ugleda lovstva v očeh širše javnosti. Odziv francoskih lovcev je bil pozitiven, saj je predstavitvi sledilo veliko vprašanj.
Projekt LIFE Lynx je bil prvi, ki je naslavljal reševanje populacije risa (ali drugih velikih zveri) pred izumrtjem in pri tem prepoznal ključno vlogo lovcev ter z njihovim sodelovanjem dvignil kakovost končnih rezultatov. Na to dejstvo smo slovenski lovci ponosni, na LZS pa si prizadevamo, da bodo naše znanje in izkušnje prevzele tudi druge lovske organizacije po Evropi.
Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS
Na tradicionalnem Botaničnem poletnem sprehodu s Florjanom, nas je tokrat pod Sv. Trojico spremljal tudi lovec, predsednik Lovske družine (LD) Pivka, Sandi Šenkinc. To je bila druga od treh akcij Študijskega krožka MI IN ZVERI, v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka.
Na sprehodih v naravo se vedno nahajamo tudi na območju, s katerim trajnostno gospodari z divjadjo, v skladu z načrti lovskoupravljavskega območja in letnega načrta lovišča, upravljalka lovišča, na današnji lokaciji LD Pivka.
Divjad je prisotna v našem okolju vsepovsod, zato srečanja s prosto živečimi živalskimi vrstami v naravi niso redkost, na Pivškem tudi z zvermi. Sandi je poudaril, na kaj naj bodo sprehajalci pozorni, poleg rastlin, da bo doživetje narave varno za nas in živali ter še bolj zanimivo in celovito.
Lahko opozarjamo nase, če nam je nelagodno, a ne povzročajmo hrupa in ne plašimo živali, ki so tu doma. V poletnem času naj bo pozornost sprehajalcev še posebej usmerjena k mladičem. Morda se odrasla žival ne bo takoj umaknila, čeprav vas vidi; morda ima v bližini mladiča? Tudi v primeru, da zagledate samega mladiča v travi, storite isto. Tiho se umaknite in pomagajte pri ohranjanju naravne dediščine.
Zavedajmo se možnih srečanj z zvermi, a ne povzročajmo panike. Mirujmo, če zagledamo žival in uživajmo redek privilegij. Žival se bo sama umaknila ali pa se počutila mirna. Mi pa… Zagotovo nam bo srce ob takšni priložnosti razbijalo, saj je videti žival v svojem okolju neprecenljivo, zato potrpežljivo in mirno opazujmo.
Kdor se podaja v naravo, naj ima osnovne informacije o območju, na katerega vstopa. V medijih se izpostavlja predvsem konfliktne situacije srečanj z divjadjo. V Študijskem krožku MI IN ZVERI smo k ozaveščanju javnosti glede občutljive tematike sobivanja z divjadjo, pristopili vsebinsko, na pozitiven način, s konkretnimi predstavitvami na terenu, povezano z uporabniki prostora Občine Pivka.
Pri tem nas podpira in z nami sodeluje lovska krovna organizacija Lovska zveza Slovenije. Zahvaljujemo se predsedniku LD Pivka Sandiju Šenkincu, predsedniku LZS Alojzu Kovšci, Gregorju Bolčini, Urši Kmetec in ostalim in sodelavcem LZS za sodelovanje.
Marjeta Marinčič
Z zadnjo tekmo, ki so jo 15. junija pripravili v Lovski družini (LD) Slovenj Gradec, se je končala liga Lovske zveze Slovenije (LZS) za veterane in superveterane 2024.
Liga je imela štiri tekme na streliščih LD Markovci, LD Šentlambert, LD Sinji vrh in zaključek v LD Slovenj Gradec. Na tekmovanjih je sodelovalo 25 strelcev, le 12 strelcev pa je sodelovalo na vsaj treh tekmah, ki so štele v končni rezultat. Tekmovanja v vseh lovskih družinah so bila organizirana na visokem nivoju, prav takšni so bili tudi rezultati strelcev.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje ocenjuje takšno ligo kot dobrodošlo in potrebno, vendar je udeležba strelcev iz leta v leto manjša, zato bomo pretehtali izvedbo lige za naprej, vsekakor bomo v januarju 2025 odprli predprijave za ligo, da ocenimo interes in upravičenost organizacije. Komisija je pripravljena za delo, odvisno pa je od vaše udeležbe. Iz pogovorov z udeleženci je razvidno, da je to dobra priprava na državno prvenstvo, saj tekmuješ z najboljšimi in prav tako z udeleženci državnega prvenstva, zato se lahko čez leto primerjaš, kje si s formo!
Hvala vsem lovskim družinam, ki ste prirejale tekmovanja in strelcem, ki ste se jih udeleževali.
Prva tri mesta v kategoriji veterani:
Prva tri mesta v kategoriji superveterani:
Rezultati lige LZS za veterane in superveterane 2024 – kombinacija
Rezultati lige LZS za veterane in superveterane 2024 – MK
Rezultati lige LZS za veterane in superveterane 2024 – golobi
Anton Weiss, član Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Komisija za lovsko kinologijo LZS za usposobljene članice (območne lovske zveze) objavlja razpise s področja lovske kinologije.
Razpisi so zasnovani s ciljem dviga usposobljenosti vodnikov in njihovih lovskih psov za delo v loviščih, predvsem na področjih lovske kinologije, ki jih določa Zakon o divjadi in lovstvu ter tako, da so v razpisih zajete vse pasemske skupine. Poleg tega sta v letošnjem letu prvič razpisana tudi razpisa v nudenju prve pomoči lovskim psom v primeru nezgod med izvajanjem lova – spletni seminar in seminar, ki bo potekal v živo. Seznam razpisov:
Območne lovske zveze se na razpise lahko prijavijo najkasneje do nedelje, 30. 6. 2024.
Komisija za lovsko kinologijo LZS
V Sloveniji je v povprečju vsak dan povoženih 15 do 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobile. V letošnjem letu je bilo po podatkih iz Lovskega informacijskega sistema Lisjak povoženih že 2.252 prostoživečih živali, od tega kar 1.538 osebkov srnjadi.
Dejstvo je, da število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. Na slovenskih cestah je bilo v letu 2023 registrirano povoženih 6.383 osebkov divjadi, med njimi kar 4.208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 664 lisic, 364 kun belic, 133 divjih prašičev, sedem medvedov in trije volkovi.
Trki zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si slovenski upravljavci s cestami in lovišči ter raziskovalci prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo.
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih odvračalnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih državnih cest. Razvita je tudi aplikacija Povoz divjadi; namen aplikacije je, da lovec že na kraju samega povoza, poleg odvzema čeljusti za kategorizacijo, evidentira točno lokacijo povoza divjadi.
Na podlagi tako pridobljenih podatkov upravljavec ceste določa kritične odseke in izvaja ustrezne rešitve za zmanjšanje povozov divjadi (postavitev modrih odsevnikov, zvočnih odvračal, prometnih znakov, itd.).
K zmanjšanju števila povožene divjadi lahko največ prispevamo vozniki sami, ki smo dolžni upoštevati prometno signalizacijo, hkrati pa se moramo zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer znakov za nevarnost ni. Za razliko od živali je človek tisti udeleženec v prometnih nesrečah, ki je lahko na nevarnost pripravljen in lahko tudi razumsko reagira; živali tega ne znajo in ne zmorejo.
V primeru trka z divjadjo pokličemo Regijski center za obveščanje (ReCo) na številko 112 ali policijo na številko 113. Regijski center za obveščanje bo glede na lokacijo, poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad oziroma azil, če gre za zavarovano vrsto živali. Predstavniki azila bodo žival, ki spada med zavarovane vrste, prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja.
Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodovanosti pa lovski inšpektor odredi izredni odvzem. Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država. Poginulo divjad prevzame higienska služba. Poginulo žival, ki spada med zavarovane vrste, pa prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.
Skrb za naravo in ohranitev divjadi ostaja ena od prednostnih nalog Lovske družine (LD) Dobrava tudi v prihodnjih desetletjih. Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo.
Pri lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bila osrednja slovesnost v počastitev 70-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja LD Dobrava. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in harmonikarski orkester iz Kaple na Kozjaku.
Vse lovce in goste je nagovoril in pozdravil starešina LD Dobrava Franc Slekovec, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) in predsednik Lovske zveze (LZ) Maribor Marjan Gselman. Pohvalil je dobro delo tega 36-članskega kolektiva na področju upravljanja z loviščem in med drugim poudaril, da je treba »poudariti, da ste se člani LD Dobrava že kmalu po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja, začeli zavedati negativnih posledic spremembe v življenjskem okolju zlasti male divjadi. Vaša opozorila so bila vedno na mestu, saj so zaradi kasnejših še bolj drastičnih posegov v prostor te posledice zadnja leta že usodne. Tudi iz vaših lovišč izginja mala divjad, od jerebice, prepelice do fazana. Na odprta vprašanja ohranitve male divjadi vsa leta opozarjajo tudi vaši člani v organih naše območne zveze. Glede na vse vaše minule uspehe sem prepričan, da boste še naprej odgovorni varuhi narave in divjadi in sledili temeljnih načelom trajnostne rabe naravnih virov«.
Gselman je omenil zgledno sodelovanje z območno zvezo in kolektivu LD Dobrava podelil spominsko priznanje LZ Maribor. V imenu LZS je zaslužnim članom LD podelil odlikovanja LZS. Starešina LD Franc Slekovec pa je podelil zahvale LD Dobrava, ki so jih poleg članov prejele tudi sosednje LD, druga društva in organizacije iz Občin Cerkvenjak in Sv. Trojica, LZ Maribor, Lovsko kinološko društvo Maribor in pobratena LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo
Udeležence je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Lenart in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Trojica Klemen Potrč. Izpostavil je dolgoletno dobro sodelovanje gasilcev in lovcev ter spomnil na izročilo tovarištva tako med lovci kot tudi gasilci, ki jih vedno znova povezuje in krepi sodelovanje. Župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je spomnil na začetke organiziranega lovstva v tem delu Slovenskih goric in na ustanovitev LD Cerkvenjak leta 1954, ki se je leta 1968 preimenovala v Dobravo. Javno je razglasil, da je LD Dobrava letošnji dobitnik srebrnega grba Občine Cerkvenjak, ki ga bo prejela na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku. Starešina pobratene LD Vurmat Rudi Maček se je dobravškim lovcem zahvalil za sodelovanje in izpostavil skupne naloge obeh kolektivov zelene bratovščine na področju varstva narave in divjadi. Za spomin je lovcem podaril zbirko fotografij iz skupnih lovov in prireditev na Sv. Duhu in v Dobravi.
Poleg številnih lovcev in praporščakov LD so se praznovanja udeležili tudi mnogi domačini in prijatelji zelene bratovščine. Med njimi je bila tudi Adela Neuvirt z vnukinjo Nino, soproga Zdenka Neuvirta, ki je bil leta 1963 med pobudniki za nakup zdajšnjega lovskega centra v Dobravi in dvakrat starešina LD. Povabili so tudi vse še živeče starešine, od katerih se je odzval le Jožef Majcenovič, zdaj član LD Sv. Ana. Vsem udeležencem slovesnosti so postregli okusni srnjakov golaž in se skupaj zadržali v prijetnem druženju v prireditvenem šotoru na platoju pred lovskim domom v Dobravi do poznih večernih ur.
Dr. Marjan Toš
Jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 8. junija v Brežicah, se je udeležilo skoraj 300 pevcev in rogistov. Častni pokrovitelj srečanja je bil predsednik Državnega zbora Marko Lotrič.
“Samo nekaj nas je še, ki smo pred petdesetimi leti uresničili idejo, da bi v Globoko povabili pevske zbore, ki so prepevali pesmi z lovsko vsebino in so se imenovali lovski pevski zbori. Bili smo maloštevilni, toda ideja je bila prava, seme je vzklilo in pognalo mogočne korenine. Nastajali so novi in novi lovski pevski zbori in kmalu so se pevcem pridružile tudi skupine lovskih rogistov,” je v svojem nagovoru ob jubilejnem srečanju povedal idejni oče srečanj Franc Kene, predsednik organizacijskega odbora letošnjega srečanja in predsednik Lovskega pevskega zbora Globoko – edine skupine, ki se je udeležila vseh petdesetih srečanj.
Lovske pevske zbore in rogiste je pozdravil in jim čestital ob jubileju tudi župan občine Brežice Ivan Molan ter izpostavil dejavno vlogo lovcev v skrbi za naravo in zavedanje zveze o pomenu ljubiteljske kulture.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je bil častni pokrovitelj srečanja, je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal: “Lovska etika temelji na naravni pravičnosti, ravnovesju med jemanjem in dajanjem, spoštovanju svobode in življenja živali, podrejanju naravnim zakonom in na solidarnosti z ljudmi. Biti član zelene bratovščine pomeni živeti z naravo in za naravo, porabljati svoj čas za prostovoljno delo v skupno dobro. Lovsko tovarištvo je lahko za zgled politiki, ki pogosto izgubi rdečo nit povezovalnosti in več jemlje kot daje.” Slovenija je po Lotričevih besedah majhna po obsegu in številu prebivalcev, a se lahko pohvali s kulturo, saj je slovenska glasba prisotna v vseh delih sveta.
Lovskim pevskim zborom in skupinam rogistov so dirigirali Mileva Kralj Buzeti, mag. Jani Šalamon, Franc Kene in Vasja Namestnik. Dogodek so popestrili učenci Osnovne šole Globoko, udeležence pa je navdušila humoristka Ivanka Zupančič, Pšečka Mica. Posebno lovsko veščino – oponašanje jelenjega rukanja je predstavil Marko Mavri.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon sta podelila posebna priznanja: za dvajseto udeležbo na srečanjih je priznanje prejel Lovski oktet Javorniki Postojna, za trideseto Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, za štirideseto udeležbo Lovski oktet LD Peca-Mežica, in kot edini, ki se je udeležil vseh srečanj, je prejel priznanje Lovski pevski zbor Globoko.
Na predvečer praznika lovske kulture so v Športni dvorani Brežice slovesno odprli fotografsko razstavo z naslovom Narava – Divjad, na kateri je bilo na ogled 31 fotografij petih članov lovskih organizacij v Sloveniji. Razstava je nastala od podpori in sodelovanju Foto kluba Brežice. Lovci so se s fotografijami potegovali za priznanje v treh različnih temah. V vseh je osvojil zlato priznanje Lojzi Avsenik, ki so mu zmago prinesle fotografije Tisti čas v letu, Šoja in Sokolar 2.
LIDL Slovenija nas je pred časom razveselil s ponudbo v obliki donacije ptičje hrane za zimsko krmljenje ptic, ki smo jo z veseljem sprejeli.
Donacija je vsebovala hrano za siničke, hrano za gozdne ptice, mešana semena za ptice, hrano za ptice, sončnična semena in krmilnice v skupni vrednosti 4.819,00 €. Količinsko pa je bilo vse kar sedem palet ptičje hrane. Donacijo smo prevzeli v njihovem centralnem skladišču v Arji vasi in jo začasno skladiščili pri predsedniku Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družine (SKZLD) Celje Miranu Freitagu, kjer so jo lovske družine tudi prevzele. Po dogovoru so jo lovske družine razdelile osnovnim šolam ali vrtcem v njihovem kraju.
Posebni dogodek delitve donacije se je zgodil v Mozirju. Starešina LD Mozirje Janez Pirnat se je za donacijo dogovoril z ravnateljico Osnovne šole Mozirje Petro Klepec, ki je tudi predsednica aktiva ravnateljev Zgornje Savinjske doline. Vse je obvestila o ponudbi, ki so jo ravnatelji z veseljem sprejeli. Starešina LD Mozirje je v Celju prevzel ptičjo hrano za vse in jo pripeljal v Mozirje, kjer so jo predstavniki lovskih družin v Zgornji Savinjski dolini razdelili po šolah.
Ne glede na prejeto donacijo s strani podjetja LIDL, za katero se jim najlepše zahvaljujemo, imamo kar nekaj lovskih družin v naši zvezi, ki vsako leto za zimo kupijo hrano za ptice in jo podarijo osnovi šoli ali vrtcu v njihovem kraju. Letos se je s pomočjo donacije razdelila hrana še več šolam in vrtcem, da bodo lahko v prihodnji zimi spet poskrbeli za ptice pevke. Upajmo, da bomo podobnih donaciji deležni tudi v prihodnje.
Strokovni tajnik SKZLD Celje Zdravko Mastnak
V prijetni Bunčetovi domačiji v Dutovljah je 7. junija v organizaciji Brkinsko-Kraške zveze lovskih družin (BK ZLD) in Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob potekala slovesna podelitev spričeval in podpis zaprisege slovenskega lovca.
Spričevala je za uspešno opravljen lovski izpit prejela 9. generacija mladih lovcev BK ZLD in pa člani Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki so uspešno opravili tečaj iz slovenske zakonodaje. Spričevala so mladim lovcem podelili predsednik BK ZLD Jordan Štrekelj, podpredsednik LZS Miran Štrukelj, strokovna sodelavka LZS mag. Nataša Oven, predsednik OZUL-a Danimir Rebec in predsednik izpitne komisije Andrej Sila.
Samo dogajanje so popestrili rogisti BK ZLD, ki prav v letošnjem letu praznujejo 5. obletnico svojega sodelovanja. Po končanem slavnostnem delu je sledilo prijetno druženje ob kozarčku kraškega terana in kraškem pršutu.
Ivan Kmetec
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 9. junija odvijala tretja tekma odprtega prvenstva LZS v compaku, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v compaku, ki bo na Madžarskem. Tekme se je udeležilo 21 strelcev.
Na prvem mestu je Boštjan Sadek s 364 točkami, sledita Miha Finkšt in Nejc Hlebš – oba s 344 točkami.
Rezultati tretje izbirne tekme:
V skupnem seštevku vodi Boštjan Sadek s 1.060 točkami, drugi je Nejc Hlebš s 1.020 točkami, tretji je Miha Finkšt s 996 točkami.
Zadnja, četrta tekma odprtega prvenstva LZS v compaku bo 30. 6. 2024. Štiri tekme se štejejo za rezultat prvenstva, tri najboljše tekme pa se štejejo za ekipo LZS (prvih 6 strelcev), ki bo LZS zastopala na svetovnem prvenstvu v compaku 2024.
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
Slovesna podelitev spričeval in podpis zaprisege novih lovk in lovcev generacije 2023-2024 ZLD Ljubljana je potekala 18 maja v lepem sončnem vremenu pri lovskem domu na Rakitni.
Kulturni program je vodila dolgoletna lovka Vanja Papež iz LD Grosuplje. Prireditev se je začela z nagovorom gostitelja prireditve starešine LD Rakitna Marjana Šivica in nadaljevala s kulturnim programom: nastopom Kulturnega društva Simon Jenko – Lovski pevski zbor Medvode in Kulturnega društva Domžalski rogisti.
V nadaljevanju je predsednik komisije za izobraževanje Alojz Albreht v vzpodbudnem nagovoru poudaril, da je za mladimi lovci uspešno prehojena pot izobraževanja, ki so jo začeli s praktičnim delom z mentorjem v lovski družini in ga nadaljevali s teoretičnim delom vse do zaključka lovskega izpita: “Vsi skupaj smo lahko ponosni, ker pripadamo slovenski lovski organizaciji, ki v svetu uživa velik ugled. Ta dan naj vas spominja na vse lepo, kar ste in bomo še doživljali v naravi in skrbi za divjad. Bodimo lovci s ponosom!” Zahvalil se je predavateljski ekipi, izpitni komisiji in tajniku ZLD Ljubljana Francu Kerinu, ki je tečajnike vodil na predavanjih in jih seznanjal s potekom izobraževanja.
Sledil je nagovor predsednika ZLD Ljubljana mag. Lada Bradača, ki je novim lovcem položil na srce, da naj bodo s svojim udejstvovanjem predvsem varuhi narave in divjadi: “Vodi naj vas ponos biti lovec in s svojim zgledom krepite zaupanje v lovstvo in etične vrednote.” Za popestritev svečanega dogodka pa je še posebno z velikim zanimanjem poskrbel aktualni državni prvak Nejc Kos iz LD Borovnica, ki je prikazal svoje mojstrovine v oponašanju jelenjega rukanja.
Pred podelitvijo lovskih spričeval je vodja izobraževanja Alojz Albreht udeležence seznanil s potekom izobraževanja. Povedal je, da je lovski izpit uspešno zaključilo 30 lovcev s povprečno oceno 3,72. Dva pripravnika bosta izpit opravljala v jesenskem roku, trije pripravniki pa imajo delno priznane izpite. Po zaključku podelitve spričeval in izkaznic so bile najboljšim udeležencem podeljene knjižne nagrade. Prejeli so jih Miha Moškon iz LD Mokrc za doseženo povprečno oceno 5, Petra Jelovšek iz LD Rovte (ocena 4,92), Milena Hoffman iz LD Dobrova (ocena 4,66) in Domen Baranja iz LD Ig (ocena 4,55).
Novim lovcem so bile izrečene čestitke in napotki za dobro delo in počutje na njihovi lovski poti – naj delajo dobro in za korist divjadi. Predstavnik razreda novih lovk in lovcev Marko Horvat je pred podpisom etičnega kodeksa prebral Zaprisego slovenskega lovca z izgovorjeno besedo prisegam!
Po podpisu zaprisege je podpredsednik ZLD Ljubljana Miran Zupančič kot vodja izvedel z udeleženci lovski ropot. Poudaril je, da je to posebnost slovenskih lovcev, ki naj se ohrani tudi v bodoče in naj bomo ponosni na ta običaj, ki nas zaznamuje kot edinstvene slovenske lovce. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje, ki so ga pripravili lovci LD Rakitna.
Milena Hoffman in Alojz Albreht, ZLD Ljubljana
Komisija za izobraževanje LZS je izvedla dve celodnevni izobraževanji za starešine oziroma odgovorne osebe lovskih družin. Prvo izobraževanje je potekalo 18. maja v Novem mestu, drugo pa 1. junija v Šmarjah pri Kopru. Obe sta bili dobro obiskani.
Vodenje lovske družine je kompleksna in zahtevna ter odgovorna funkcija, zato so se udeleženci izobraževali na področju zakonodaje, finančnega poslovanja lovskih družin, komuniciranja z javnostmi in lovskoupravljavskega načrtovanja ter o psiholoških vplivih in vidikih uporabe strelnega orožja na družbo in na posameznika. Predstavitvam je sledila diskusija. Usposabljanj sta se udeležila tudi predsednik Komisije za izobraževanje Ivan Žižek in predsednik LZS Alojz Kovšca.
Na podlagi mnenj in tudi izpolnjenih anketnih vprašalnikov udeležencev usposabljanja, ugotavljamo, da so tovrstna izobraževanja nujno potrebna, zato bomo z njimi nadaljevali že jeseni. Upoštevali pa bomo tudi prejeta mnenja glede vsebine in izvedbe izobraževanj.
Rok za oddajo fotografij prostoživečih živali na javnem nagradnem natečaju za izbor najboljših fotografij za koledar LZS 2025 se je zaključil 3. junija.
Na natečaju je sodelovalo 27 avtorjev, ki se ukvarjajo z naravoslovno fotografijo, skupno so oddali 199 fotografij. Prejete fotografije bo pregledala in ocenila Komisija za izbor, imenovana s strani Uredniškega odbora LZS. Vsem fotografom se zahvaljujemo za poslana dela.
Rezultati o izboru bodo objavljeni na spletni strani LZS in v reviji Lovec.
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 1. junija odvijala druga tekma odprtega prvenstva LZS v compaku, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v compaku, ki bo na Madžarskem.
Prve mesto je s 344 točkami dosegel Nejc Hlebš, drugi je bil Boštjan Sadek s 336 točkami, tretji pa Leon Sadek s 328 točkami.
Rezultati druge izbirne tekme:
V skupnem seštevku vodi Boštjan Sadek prek Nejcem Hlebšem, na tretjem mestu je Miha Finkšt.
Skupno:
Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije odpira javni razpis za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva (izdelana in končana v obdobju 2022 – 2024). Prijave sprejemamo do 5. julija 2024, do 12. ure.
Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 1.500 evrov
Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.
Objava v Zlatorogovem zborniku
Prejemniki finančnih sredstev bodo obvezani, da iz teme svojega dela pripravijo najmanj en znanstveni ali strokovni prispevek za objavo v Zlatorogovem zborniku.
Podrobnejše informacije in prijavni obrazec v zavihku informacijsko središče/razpisi in TUKAJ.
Oglejte si majsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled. Na voljo na YouTube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Majsko oddajo o lovstvu začenjamo v Dutovljah, kjer smo se udeležili otvoritve svetovnega prvenstva za jazbečarje po krvnem sledu brez spremstva sodnika. V Državnem svetu se je 13. maja odvil posvet “Problematika evidentiranja škod od divjadi: stanje in možnosti izboljšav”. Doživite Pivko z lovci je bil slogan prireditve, kjer se javnosti predstavilo lovstvo v Pivki in njegove pozitivne vrednote. Udeležili smo se divjačinske salamijade, ki jo je organizirala Zveza lovskih družin Ljubljana.
Na podlagi programa izobraževanj Postojnsko Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) je 26. maja potekalo regijsko tekmovanje v streljanju s puško risanico v v Lovski družini (LD) Tabor Zagorje na Jurščah.
Tekmovanja se je letos udeležilo petnajst ekip iz območja Postojnsko Bistriške ZLD. Prvo mesto v streljanju je osvojila ekipa LD Črna jama, drugo mesto ekipa LD Tabor Zagorje I., tretje mesto ekipa LD Hrenovice, četrto mesto ekipa LD Timav Vreme in peto mesto ekipa LD Prestranek. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Martin Kavčič iz LD Timav Vreme, drugo mesto Mitja Vidrih iz LD Črna jama, tretje mesto Jernej Bittner iz LD Hrenovice, četrto mesto Luka Seidl iz LD Tabor Zagorje in peto mesto Tomaž Čič iz LD Črna jama. Ekipam in posameznikom so bili za osvojena mesta podeljeni pokali, priznanja in medalje ter praktične nagrade.
Regijskega tekmovanja, so se v skladu z določili Pravilnika o lovskem strelstvu LZS udeležili in si ga ogledali lovski pripravniki Postojnsko Bistriške ZLD in ZLD Notranjske, v okviru programa za usposabljanje iz varnega ravnanja z lovskim orožjem, v sklopu izvedbe izobraževanja za lovce, pod vodstvom predavatelja in predsednika Postojnsko Bistriške ZLD Božidarja Štembergerja.
Postojnsko Bistriška ZLD se zahvaljuje lovskim družinam in članom za njihovo udeležbo ter organizacijam, ki so prireditev omogočile: Rebec, d.o.o., Avantura Trade, d.o.o., Jernej Bittner s.p., Zavarovalnica Triglav d.d. in LD Tabor Zagorje.
mag. Aleš Klemenc
V gradu Goraj na Poljskem, je med 17. in 19. majem potekalo XXV. Evropsko prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Dogodek je potekal v okviru 30. festivala Poljske lovske kulture.
Ekipo Lovske zveze Slovenije so zastopali tekmovalci Tadej Klemenšek, Marko Mavri in Tomaž Miklič. Poleg tekmovalcev so ekipo sestavljali še mednarodna sodnika Ernest Kerčmar in Pavel Nared ter vodja ekipe predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon.
Na prvenstvu je sodelovalo dvanajst ekip iz Avstrije, Belgije, Češke, Estonije, Francije, Latvije, Litve, Madžarske, Nemčije, Poljske in Slovenije. Prvi dan prvenstva je potekal posvet vodij ekip in sodnikov, na katerem so bile predstavljene tekmovalne discipline. Na posvetu je bilo izbranih osem sodnikov iz držav sodelujočih ekip. Na tokratnem prvenstvu je tekmovalce ocenjeval tudi Ernest Kerčmar, mednarodni sodnik iz Slovenije. V soboto, 18. maja je potekalo polfinalno tekmovanje v dveh disciplinah. V popoldansko finale se je uspelo uvrstiti devetnajstim tekmovalcem.
Prvo mesto je osvojil Virgile Parpinelli iz Francije, 2. mesto je zasedel Jan Brtnik iz Češke. Tadej Klemenšek je osvojil odlično 3. mesto. Zmagovalne stopničke je zgrešil zgolj za 2 točki. Marko Mavri in Tomaž Miklič sta osvojila 25. mesto. Ekipno zmago je dosegla Republika Češka, 2. mesto je pripadlo Slovaški in 3. mesto Poljski. Slovenija je v skupini uvrstitvi dosegla 9. mesto.
Ekipa LZS Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja se je v najboljši luči predstavila kot ambasador slovenskega lovstva in njene kulture in dokazala, da spada v sam vrh oponašanja jelenjega rukanja v Evropi. Slovenska lovska kultura je z razlogom uvrščena v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Organizatorji prvenstva pa so se izkazali kot izvrstni gostitelji in ekipam nudili odlične pogoje za bivanje in pester spremljevalni program. Organizatorjem smo podarili sliko kozoroga v slikarski tehniki olje na platnu – posebna zahvala gre lovcu in slikarju Andreju Militarevu za podarjeno sliko. Hvala tudi lovcu in slikarju Martinu Fujanu za grafike kozoroga, ki smo jih podarili vsem državam udeleženkam prvenstva.
Predsednik Komisije za lovsko kulturo mag. Jani Šalamon
Na strelišču Strelskega društva Osek pri Vladu Šteinfelserju je bilo tradicionalno tekmovanje v lovski kombinaciji za lovske družine iz lenarškega lovskogojitvenega bazena (LGB). Organizator letošnje prireditve je bila Lovska družina (LD) Voličina.
V ekipni in posamični konkurenci se je pomerilo 30 lovskih strelcev iz lovskih družin Benedikt, Dobrava, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Voličina. Vse strelce je nagovoril in pozdravil starešina LD Voličina Franci Ornik, ki je tudi sam sodeloval v ekipi LD Voličina.
Tekmovanje je potekalo organizacijsko-tehnično brezhibno, varno in v športnem merjenju moči. Kot vselej so tudi letos nekateri favoriti zatajili, zato pa so se dokazali mlajši lovski strelci, ki v vseh lovskih družinah počasi prevzemajo vodilno vlogo na področju lovskega strelstva. V ekipni konkurenci je letos prepričljivo zmagala pomlajena ekipa LD Sv. Jurij v Slovenskih goricah pred mlado ekipo LD Lenart in LD Benedikt. Na četrto mesto so se uvrstili strelci iz LD Voličina, na peto LD Dobrava in na zadnje, šesto LD Sv. Ana.
V posamični konkurenci je slavil izkušeni lovski strelec Milan Bauman iz LD Sv. Jurij, ki je zbral 337 točk pred Dominikom Slekovcem z LD Dobrava (323 točke) in mladim nadvse obetavnim strelcem Žanom Ornikom iz LD Lenart (319 točk). Četrti je bil Alen Petelin iz LD Lenart in peti David Trojner iz LD Benedikt. Kot je ob koncu tekmovanja poudaril starešina LD Voličina tradicija lovskega strelstva v LD iz osrednjih Slovenskih goric ostaja, saj jo uspešno nadaljujejo mladi strelci. Prihodnje leto bo prvenstvo lenarškega LGB 10. maja, organizator tekmovanja pa bo LD Dobrava.
Marjan Toš
Lovska družina (LD) Starše je ob prazniku občine 26. maja organizirala dan odprtih vrat lovske družine z lovsko razstavo in predavanjem o skrbi za lovsko orožje.
Razstavo so namenili izobraževalnemu pomenu lovcev ter prikazu značilnosti v lovišču. Predavanje na temo hrambe, nošenja in uporabe lovskega orožja je pripravil Marjan Gselman, podpredsednik Lovske zveze Slovenije.
Dopolnilno izobraževanje lovcev v lovskih družinah je vedno bolj pomembno prav zaradi odnosa do lovcev in tega, kako se danes obnašajo lovci v lovišču tudi z orožjem. In prav za ta namen so lovci Lovske družine Starše z dnevom odprtih vrat opravili predavanje ter lovsko razstavo.
Marjan Malek, lovski mojster
Komisija za lovsko kinologijo LZS prosi lovske družine, da ažurirajo podatke o psih v lovski družini in o njihovih vodnikih v aplikaciji Lisjak.
Na podlagi osveženih podatkov bo komisija izvedla analizo stanja lovske kinologije v Sloveniji. Hkrati pozivamo lovske družine, da obvestijo svoje člane, ki so vodniki psov krvosledcev o vpisu na seznam krvosledcev.
Lovski zdravo!
Komisija za lovsko kinologijo
Komisija za lovsko kinologijo Lovske zveze Slovenije poziva vse vodnike krvosledcev, da izkažejo interes vpis na seznamu krvosledcev, ki bo objavljen na spletni strani krvosledci.lzs.si.
Seznam bo namenjen članom in bo služil kot pomemben vir informacij za lovce, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ranjene divjadi.
Vsi vodniki krvosledcev, ki želijo biti vpisani na seznam, naj vpišejo svoje podatke na obrazec https://forms.office.com/e/hE3bXZWNhw
Lovski zdravo!
Komisija za lovsko kinologijo
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 18. maja odvijalo odprto prvenstvo Lovske zveze Slovenije v veliki kombinaciji 2024.
Sodelovalo je 36 strelcev iz petih območnih zvez in trije gostje – člani reprezentance HLS. Najboljši strelci so bili: 1. Marijan Sadek, 2. Boštjan Sadek in 3. Maks Garmut. Tekmovanje je bila tudi pripravljalna tekma za strelce, ki se bodo udeležili tekmovanja na Češkem.
Rezultati:
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
Generacija zasavskih lovskih pripravnikov 2023/24 je 21. maja pred lovskim domom Lovske družine Šmartno pri Litiji podpisala zaprisego slovenskega lovca.
Slavnostna podelitev spričeval mladim lovcem na gradu Bogenšperk zaradi slabega vremena letos ni bila mogoča, na srečo se je na našo prošnjo hitro odzvala in nas prijazno gostila Lovska družina Šmartno pri Litiji. Zaradi vremena in prostorske omejitve smo morali načrtovano prireditev nekoliko skrajšati in žal odpovedati nastop kot vedno dobro pripravljenega Lovskega pevskega zbora Trbovlje. “Mi smo tisti, ki se moramo prilagajati naravi, in ne narava nam,” smo ponovno ugotavljali.
“Danes boste podpisali etični kodeks slovenskega lovca in uradno postali lovci. Naj ne ostane le pri podpisu na papirju. Želimo, da vsa znanja in načela, ki ste jih prejeli na tečaju, prenesete tudi v svoje lovsko udejstvovanje. Naj bo bodo vaša dejanja vedno v dobrobit lovstva, v prid divjadi in narave,“ so izvedeli mladi lovci. Nato je Martina Juvan v imenu tečajnikov prebrala svečano zaprisego slovenskega lovca.
Spričevala o opravljenem lovskem izpitu so dvanajstim mladim zasavskim lovcem in lovki slovesno podelili predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, predsednik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotovšek in Predsednik Komisije za izobraževanje ZLDZ ter predsednik zasavskega območnega združenja upravljavcev lovišča (OZUL) dr. Matija Klopčič.
Slavnostni dogodek so popestrili Zasavski rogisti, ki v letošnjem letu praznujejo 50. letnico delovanja.
Urša Kmetec
Izšla je posebna izdaja Zlatorogovega zbornika, namenjena varstvu in ohranjanju risa.
V 10. številki Zlatorogovega zbornika, ki je izšla v nakladi 400 izvodov, lahko preberete:
Zlatorogov zbornik v celoti je na voljo TUKAJ.
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin lovskih družin se je Komisija za izobraževanje LZS odločila, da organizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju. Drugo letošnje usposabljanje bo v soboto, 1. junija, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, Šmarje pri Kopru.
Prijave na usposabljanje, ki se jih poleg starešin lahko udeležijo tudi druge dogovorne osebe v lovski družini, so odprte v Lisjaku.
Urnik bo sledeč.
Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Komisija za izobraževanje LZS.
V Pivki je 17. maja potekala svečana podelitev spričeval za opravljen državni lovski izpit 38 novim lovkam in lovcem iz Postojnsko-Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) in Notranjske ZLD.
Veseli nas, da je v letošnji generaciji kar sedem novih lovk. Ob slovesnem dogodku gre zahvala predavateljskemu aktivu in strokovni službi Postojnsko-Bistriške ZLD za profesionalno in visoko strokovno izvedeno delo izobraževanja nove generacije slovenskih lovk in lovcev, ki so ob tem dogodku podpisali zaprisego slovenskega lovca.
mag. Aleš Klemenc
TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 30.5. 2024, ob 20.00, sobota, 1.6. 2024, ob 20.00 in nedelja, 2.6. 2024, ob 11.00.
VTV VELENJE: četrtek, 30.5. 2024, ob 21.20.
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 28.5. 2024, ob 19.00 in 20.45.
GTV KRANJ: torek, 28.5. 2024, ob 19.35 in sreda, 29.5. 2024, ob 18.00.
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 30.5. 2024, ob 22.00 in petek, 31.5. 2024, ob 10.00.
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 25.5 2024, ob 20.00.
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 6.6. 2024, ob 20.00.
TV ORMOŽ: petek, 7.6. 2024, ob 20.00 in nedelja, 9.6.2024, ob 10.00.
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 25.5. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 27.5. 2024, ob 20.00 in sreda, 28.5. 2024, ob 10.00.
Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).
V lovskem domu Lovske družine (LD) Starše je 19. maja potekal zaključek usposabljanja za pridobitev naziva inštruktor lovskega strelstva, na katerem so 63 lovcem in lovkama podelili potrdila, znake in našitke za nov naziv v lovstvu.
35-urno usposabljanje je potekalo na Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož in Lovski zvezi Koper. Novim inštruktorjem lovskega strelstva so spričevala podelili predsednik LZS Alojz Kovšca, podpredsednik LZS Marjan Gselman in predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc.
Kovšca se je v uvodnem nagovoru zahvalil vsem nosilcem izvedbe usposabljanja in poudaril pomen usposabljanja. Nadaljnja naloga območnih lovskih zvez je, da bodo s pomočjo inštruktorjev lovskega strelstva izvajali usposabljanja s strelskimi referenti lovskih družin iz njihovega območja. Vsebine, ki so jih poslušali, in metode bodo uporabljene za usposabljanje strelskih referentov, ki bodo to znanje uporabljali pri delu v lovski družini. Ne le s pripravniki, ampak z vsemi člani.
Več v prihodnji številki glasila Lovec.
dr. Srečko F. Krope
Na Zgornji Polskavi so slovesno podelili spričevala 49 mladim štajerskim lovcem. Ena najboljših generacij zadnjega obdobja je rezultat dobrega dela mentorjev v matičnih lovskih družinah in močne ekipe predavateljskega aktiva Lovske zveze Maribor.
Ob koncu izobraževanja lovskih pripravnikov generacije 2023/2024 v Lovski zvezi (LZS) Maribor je bila na Zgornji Polskavi slovesna podelitev spričeval s prisego in podpisom etičnega kodeksa. Vse udeležence je pozdravil in nagovoril predsednik LZ Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije Marjan Gselman. Mladim lovkam in lovcem je zaželel srečo na njihovih lovskih poteh in jim ‘položil na srce’, da naj v lovišču vselej ravnajo lovsko etično, do divjadi pravično, in da “naj se kot lovci in lovke vedno odločajo za življenje, torej v korist divjadi”.
O poteku izobraževanja je spregovoril predsednik komisije za izobraževanje LZ Maribor Ivan Žižek. Povedal je, da je od 50 prijavljenih izobraževanje z lovskim izpitom zaključilo 49 kandidatov. Njihova povprečna starost je 30 let, ker je za pomlajevanje lovske organizacije obetavno. Med mladimi lovci je kar pet predstavnic nežnega spola in kar tri med njimi so dosegle najboljši učni uspeh. Najboljša v letošnji generaciji je bila Nika Flakus iz LD Puščava s povprečno oceno 4,92. Druga je bila Ana Lorenci iz LD Radlje, ki je dosegla povprečje 4,87 in tretja Melisa Zadravec iz LD Sv. Ana v Slovenskih goricah z enakim povprečjem.
Povprečna ocena celotne generacije je znašala 3,81, kar jo uvršča med najboljše v zadnjem obdobju. K izjemno dobrim rezultatom in znanju so po Žižkovi oceni poleg dobrega dela mentorjev med praktičnim delom lovskega izpita v lovskih družinah veliko prispevali tudi strokovno podkovani predavatelji. LZ Maribor ima najmočnejši predavateljski aktiv v Sloveniji, ki šteje kar 21 predavateljev različnih strok.
Svečano kolektivno zaprisego, s katero se je 49 mladih lovcev zavezalo k spoštovanju določil etičnega kodeksa, trajnostne rabe naravnih virov, spoštovanja in krepitve lovskega tovarištva ter ugleda lovske organizacije, je prebrala Ana Lorenci iz LD Radlje. Najboljšim trem mladim lovkam je predsednik LZ Maribor Marjan Gselman podelil knjižna darila, vsem petim pa simbolične šopke rož in jim izrekel iskreno dobrodošlico v zeleni bratovščini. Po podpisu zaprisege, ki so se ga skupaj z mladimi lovci udeležili tudi starešine njihovih lovskih družin so slovesnost z mogočnim zvenom sklenili Rogisti Lovske zveze Maribor.
Za mlade lovce praznični dogodek so zaokrožili s sproščenim družabnim srečanjem. Slovesnost na Polskavi, za katero imata največ organizacijskih zaslug razrednika generacije Ana Lorenci in Miha Repnik ter strokovni tajnik LZ Maribor Božidar Kunej, je lahko v vseh pogledih primer zgledne promocije lovstva.
Dr. Marjan Toš
V Lovski družini Šentlambert je 11. maja potekalo 2. kolo lige veteranov in superveteranov LZS 2024.
VETERANI
ŠT. | Ime in priimek | GOLOBI | točke | MK | skupaj |
1. | JANEZ ŠKRLJ | 24 | 96 | 97 | 193 |
2. | TOMAŽ KOROŠEC | 24 | 96 | 97 | 193 |
3. | FRANCI VIDMAR | 24 | 96 | 95 | 191 |
4. | EVGEN MAKUC | 24 | 96 | 95 | 191 |
5. | MILAN ZAJAMŠEK | 24 | 96 | 93 | 189 |
6. | DARJAN VESENJAK | 24 | 96 | 93 | 189 |
7. | RAJKO KERŠEVAN | 24 | 96 | 93 | 189 |
8. | DUŠAN PUŠ | 23 | 92 | 93 | 185 |
9. | IGOR HORVAT | 22 | 88 | 95 | 183 |
10. | IVAN KOS | 21 | 84 | 90 | 174 |
SUPERVETERANI
ŠT. | Ime in priimek | GOLOBI | točke | MK | skupaj |
1. | ANTON HUDERNIK | 25 | 100 | 95 | 195 |
2. | STANISLAV FRANCELJ | 25 | 100 | 94 | 194 |
3. | RUDOLF MLINARIČ | 24 | 96 | 93 | 189 |
4. | ANTON KOPRIVŠEK | 23 | 92 | 96 | 188 |
5. | ANTON WEISS | 23 | 92 | 94 | 186 |
6. | DARKO PAHOR | 24 | 96 | 90 | 186 |
7. | SREČKO KOBETIČ | 24 | 96 | 87 | 183 |
8. | VLADIMIR HACE | 22 | 88 | 94 | 182 |
9. | ZVONE UDOVČ | 19 | 76 | 95 | 171 |
10. | JANEZ RUŽIČ | 19 | 76 | 88 | 164 |
SKUPNI REZULTATI LIGE ZA VETERANE IN SUPERVETERANE
VETERANI | ||||
MESTO | ime in priimek | MARKOVCI | ŠENTLAMBERT | skupaj |
1. | JANEZ ŠKRLJ | 191 | 193 | 384 |
2. | MILAN ZAJAMŠEK | 190 | 189 | 379 |
3. | IGOR HORVAT | 191 | 183 | 374 |
4. | DARJAN VESENJAK | 173 | 189 | 362 |
5. | EVGEN MAKUC | 171 | 191 | 362 |
6. | IVAN KOS | 172 | 174 | 346 |
7. | TOMAŽ KOROŠEC | 0 | 193 | 193 |
8. | FRANCI VIDMAR | 0 | 191 | 191 |
9. | RAJKO KERŠEVAN | 0 | 189 | 189 |
10. | DUŠAN PUŠ | 0 | 185 | 185 |
11. | FRANC ČARGAN | 183 | 0 | 183 |
12. | ALBIN BRATUŠA | 171 | 0 | 171 |
VETERANI | GOLOBI | |||
MESTO | ime in priimek | MARKOVCI | ŠENTLAMBERT | skupaj |
1. | JANEZ ŠKRLJ | 24 | 24 | 48 |
2. | MILAN ZAJAMŠEK | 24 | 24 | 48 |
3. | IGOR HORVAT | 23 | 22 | 45 |
4. | DARJAN VESENJAK | 20 | 24 | 44 |
5. | EVGEN MAKUC | 19 | 24 | 43 |
6. | IVAN KOS | 19 | 21 | 40 |
7. | FRANC ČARGAN | 24 | 0 | 24 |
8. | TOMAŽ KOROŠEC | 0 | 24 | 24 |
9. | FRANCI VIDMAR | 0 | 24 | 24 |
10. | RAJKO KERŠEVAN | 0 | 24 | 24 |
11. | ALBIN BRATUŠA | 23 | 0 | 23 |
12. | DUŠAN PUŠ | 0 | 23 | 23 |
VETERANI | MK | |||
MESTO | ime in priimek | MARKOVCI | ŠENTLAMBERT | skupaj |
1. | IGOR HORVAT | 99 | 95 | 194 |
2. | JANEZ ŠKRLJ | 95 | 97 | 192 |
3. | MILAN ZAJAMŠEK | 94 | 93 | 187 |
4. | FRANC ČARGAN | 87 | 0 | 87 |
5. | DARJAN VESENJAK | 93 | 93 | 186 |
6. | IVAN KOS | 96 | 90 | 186 |
7. | EVGEN MAKUC | 95 | 95 | 190 |
8. | ALBIN BRATUŠA | 79 | 0 | 79 |
9. | TOMAŽ KOROŠEC | 0 | 97 | 97 |
10. | FRANCI VIDMAR | 0 | 95 | 95 |
11. | RAJKO KERŠEVAN | 0 | 93 | 93 |
12. | DUŠAN PUŠ | 0 | 93 | 93 |
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 12. maja 2024 odvijala prva tekma lige v COMPAKU LZS 2024, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v Compaku na Madžarskem. Druga tekma je preložena iz 2. 6. 2024 na 1. 6. 2024, s pričetkom ob 9. uri.
12. 5. 2024 COMPAK | IZB. | 2024 | |||||
MESTO | ime in priimek | C-1 | C-2 | C-3 | C-4 | GOLOBI | SKUPAJ |
1. | BOŠTJAN SADEK | 22 | 22 | 23 | 23 | 90 | 360 |
2. | MIHA TRAVNER | 23 | 23 | 23 | 20 | 89 | 356 |
3. | MATJAŽ HLEBŠ | 22 | 23 | 21 | 21 | 87 | 348 |
4. | MIHA FINKŠT | 25 | 22 | 23 | 17 | 87 | 348 |
5. | MARIJAN SADEK | 21 | 19 | 22 | 22 | 84 | 336 |
6. | NEJC HLEBŠ | 22 | 21 | 21 | 19 | 83 | 332 |
7. | MAKS GARMUT | 21 | 20 | 19 | 22 | 82 | 328 |
8. | IVICA FLEGAR | 20 | 18 | 21 | 20 | 79 | 316 |
9. | TOMAŽ KOROŠEC | 21 | 20 | 19 | 19 | 79 | 316 |
10. | JAN GARMUT | 18 | 17 | 22 | 22 | 79 | 316 |
11. | MILKO VRBINC | 16 | 19 | 23 | 21 | 79 | 316 |
12. | MARE VILFAN | 19 | 19 | 22 | 18 | 78 | 312 |
13. | LEON SADEK | 20 | 19 | 19 | 17 | 75 | 300 |
14. | MITJA KERSNIK | 18 | 18 | 20 | 19 | 75 | 300 |
15. | DAMJAN PORENTA | 19 | 15 | 20 | 17 | 71 | 284 |
16. | DUŠAN URANKAR | 19 | 20 | 14 | 18 | 71 | 284 |
17. | EVGEN MAKUC | 15 | 18 | 23 | 13 | 69 | 276 |
18. | ŽAN FINKŠT | 20 | 13 | 15 | 17 | 65 | 260 |
19. | MARKO ROŽMAN | 17 | 12 | 16 | 19 | 64 | 256 |
20. | TILEN NARED | 12 | 16 | 17 | 16 | 61 | 244 |
21. | MARKO FUJAN | 16 | 9 | 17 | 15 | 57 | 228 |
22. | JURIJ MIKOLETIČ | 15 | 13 | 14 | 15 | 57 | 228 |
23. | RUTKO MLINARIČ | 14 | 13 | 17 | 12 | 56 | 224 |
24. | LJUBIŠA PAVLOVIČ | 12 | 14 | 11 | 18 | 55 | 220 |
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
V organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovske zveze Slovenije se je 13. maja v dvorani Državnega sveta odvil posvet Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav. S posvetom so organizatorji želeli opozoriti na spremembe v staležu posameznih vrst divjih živali, vse večje škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih površinah ter problematiko evidentiranja in plačevanja škod, ki povzroča konflikte med oškodovanci in zavezanci za poravnavo škod.
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru dejal, da trenutna zakonodajna ureditev na področju divjadi in lovstva ter poplačilo škod po divjadi ne odgovarjata več ustrezno na izzive, s katerimi se soočajo kmetovalci, lastniki zemljišč in gozdov na eni in lovci na drugi strani, na kar je v preteklosti večkrat opozorila tudi pristojna komisija Državnega sveta. Zaradi neustrezne in deloma nedorečene urejenosti prihaja med različnimi deležniki do napetosti in konfliktov. »V izogib konfliktom in s ciljem ohranjanja kmetijstva in prehranske varnosti ter zaščite biotske raznovrstnosti je nujno, da ukrepamo brez odlašanja. To ukrepanje pa mora biti odgovorno in premišljeno, da bomo zagotovili pravično ravnotežje med varovanjem divjadi in zaščito interesov lastnikov zemljišč ter uporabnikov,« je dejal in dodal, da je treba sistem izplačila škod po divjadi treba urediti tako, da bo v praksi dejansko deloval.
Strokovno-etično vprašanje za lovce, eksistenčno vprašanje za kmete in politično vprašanje za državo
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je poudaril, da je gospodarjenje s prostoživečimi živalskimi vrstami kompleksno vprašanje, pri čemer »gre za lovce za strokovno-etično vprašanje, za kmetovalce za eksistenčno vprašanje, za državo pa za politično vprašanje«. Kadarkoli politika zamudi in pravočasno ne najde ustreznih rešitev, pride do tega, da so na koncu sprejete slabe rešitve, je opozoril. Namen posveta je osvetliti problematiko z več strani. »Divjad je edina, ki danes tukaj poleg nas lovcev nima zastopnika, zato se bomo mi potrudili, da bomo zastopali interese prostoživečih lovnih vrst,« je dejal in izpostavil, da so med uporabniki prostora tudi turistične in športne organizacije in tisti, ki se v naravi znajdejo neorganizirano in povzročajo motnje. Zaradi teh motenj se divjad seli, posledično se mora hitro nahraniti, kar stori na najboljši paši – to je na njivah. Lovci pozdravljajo napovedane spremembe zakona o lovstvu, pri čemer opozarjajo, da mora biti poudarek na zmanjševanju oziroma preprečevanju škode. V kolikor bodo lovske družine bankrotirale zaradi izplačevanja škod, bo težko najti koga, ki bo vodenje lovskih družin še pripravljen prevzeti, je opozoril.
Predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Urška Srnec je pojasnila, da škodo po divjadi ureja Zakon o divjadi in lovstvu. »Za škodo od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah odgovarjajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, medtem ko za škodo od divjadi na premoženju na nelovnih površinah (parki, ograjene površine, naselja ipd.) odgovarja država oz. v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fizična ali pravna oseba lahko prijavi nastanek škode od divjadi, vendar pa mora hkrati tudi ustrezno zaščititi svoje premoženje pred škodo, ki jo lahko povzroči divjad«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da naj v primeru prijave škode od divjadi, pooblaščena oseba za oceno škode čim prej izvede ogled in skupaj z oškodovancem poskuša doseči sporazum, ki bo sprejemljiv obema stranema. Oškodovanec mora škodo prijaviti v treh dneh odkar je opazil škodo, prijava mora biti pisna. Škoda po divjadi, kjer je škodo povrnilo MKGP, je leta 2023 znašala nekaj preko 613 tisoč evrov. Število škodnih dogodkov in vsota izplačanih škod naraščata, najbolj po divjadi.
Najbolj narašča škoda po jelenjadi
Dr. Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da so evidence škod pokazatelj zasičenosti ekonomske in sociološke nosilne zmogljivosti okolja. Na osnovi podatkov o škodah v zavodu ugotavljajo, kje v Sloveniji je največ težav z divjadjo in temu prilagajajo lovsko-upravljavske cilje. Glavnina škod v Sloveniji je ovrednotenih v Severovzhodni Sloveniji oziroma v pomurskem lovsko-upravljavskem območju. Podatki o škodah nakazujejo tudi, kakšna je dinamika vrst, ki povzročajo največ škod. Iz dinamike je razbrati, da najbolj narašča škoda po jelenjadi. Na osnovi evidentirane škode presojajo tudi o nujnosti izrednih posegov v populacije divjadi (odstrel izven lovne dobe, odstrel na nelovnih površinah). Kakovostni kazalniki v populacijah divjadi in njenem okolju pripomorejo k boljšim upravljavskim odločitvam.
Miran Daković iz Lovske zveze Slovenije je uvodoma spomnil, da so konfliktna razmerja med človekom in divjadjo, ki povzroča škodo na kmetijskih pridelkih, domačih živalih in drugi lastnini, prisotna povsod po svetu in so stara toliko, kolikor je staro obdobje, ko je človek začel kmetovati. Poudaril je, da mora biti pri iskanju ustreznih rešitev cilj poiskati in opraviti prijazne načine reševanja škod in predlagati najpreprostejšo rešitev vse pogostejših škodnih zahtevkov za škodo po divjadi, hkrati pa tudi ohraniti biotsko pestrost habitata in zdrave populacije divjadi za potomstvo. Na obnašanje živali v gozdu vpliva tudi dejstvo, da je gozd pogosto prizorišče nočnega športnega udejstvovanja, kot so vožnja z motornimi kolesi in štirikolesniki in nočni pohodi. Ko govorimo o privatnem interesu do lova, kar spodbuja trofejni lov, trpi divjad, je poudaril.
Škode po divjadi drugi največji problem kmetovanja, takoj za birokracijo
Andrej Andoljšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavil pomanjkljivosti v zakonskih opredelitvah in postopkih glede škode po divjadi. Divjad oziroma škode po divjadi so kmetovalci označili kot drugi največji problem pri kmetovanju, takoj za birokracijo. Še toliko večji je ta problem na območjih, ki so demografsko ogrožena, saj opuščanje kmetovanja dodatno povzroča praznjenje vasi. Andoljšek je opozoril na težave pri uveljavljanju odškodnin, kot na primer: roki za izplačila niso predpisani, prihaja do težav pri iskanju cenilca, težko je določiti točno mejo med lovnimi in nelovnimi površinami, lastniki se za tožbe pogosto ne odločajo zaradi velikih stroškov in nizkih zneskov izplačil. Razkorak med evidentiranimi in dejanskimi škodami je lahko posledično zelo velik.
Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je izrazil upanje, da bo posvet prispeval k boljšim odločitvam odgovornih. Populacija divjih živali po njegovem mnenju narašča tudi zaradi vse večjega vpliva naravovarstvenih organizacij, opuščanje kmetovanja pa ima velik vpliv na prehransko samooskrbo in s tem varnost države. Na posvetu so s predstavitvijo stališč sodelovali še Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije, Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Aleksander Reberšek iz Lovske zveze Slovenije.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nato pa še plenum Državnega sveta.
Vir: Državni zbor RS
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Nekatere lovske družine, predvsem tiste v urbanih okoljih, trupla povožene divjadi z mesta povoza prepeljejo na določeno lokacijo v lovski družini, kjer potem povoženo žival prevzame Veterinarsko higienska služba (VHS) Nacionalnega veterinarskega inštituta.
Taka praksa je dovoljena, če imajo lovske družine, ki opravljajo tako zbiranje povoženih živali, registrirano zbirno mesto pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Povožene divje prašiče VHS služba prevzema na mestu povoza in prevoz na zbirno mesto ni dovoljen!
Za registracijo zbirnega mesta je potrebno oddati vlogo na območni urad UVHVVR. Postopek registracije in pogoji za zbirna mesta so opisani na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/odobritev-in-registracija-nosilcev-dejavnosti-obratov-in-objektov-ter-izdaja-dovoljenj/.
UVHVVR
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin lovskih družin se je Komisija za izobraževanje LZS odločila, da po zgledu ZLD Kočevje (ki je takšno usposabljanje izvedla že pred leti) organizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.
Letos sta predvideni dve takšni usposabljanji:
Urnik bo sledeč.
Nagovor predsednika LZS Alojza Kovšce.
Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Komisija za izobraževanje LZS.
Trenutno je za prijave v sistemu Lisjak odprto le izobraževanje, ki bo potekalo 18. 5. 2024 v Novem mestu. Rok za prijave je do 16. 5. 2024. Ko bo to izobraževanje zaključeno, bodo odprte prijave za izobraževanje v Šmarjah pri Kopru.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovska zveza Slovenije organizirata posvet »PROBLEMATIKA EVIDENTIRANJA ŠKOD OD DIVJADI – STANJE IN MOŽNOSTI IZBOLJŠAV«, ki bo v ponedeljek, 13. maja 2024, ob 11. uri, v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.
Za udeležbo na dogodku je obvezna PREDHODNA PRIJAVA prek spletne povezave https://www.ds-rs.si/sl/form/problematika-evidentiranja-skod do petka, 10. maja 2024, do 10. ure. Število prijav je omejeno.
Ostali zainteresirani si bodo dogodek lahko ogledali v živo na www.ds-rs.si, posnetek posveta pa bo dostopen tudi na spletni strani Državnega sveta.
Na Lovski zvezi Slovenije so na voljo brezplačni plakati, ki obveščajo, da spomladi srne polegajo mladiče in opozarjajo lastnike psov, da naj imajo pse na povodcih.
Plakate lahko prevzamete na sedežu Lovske zveze Slovenije v času uradnih ur, pošiljamo jih tudi po pošti. Prevzem plakatov lahko organizira tudi območna zveza in jih razdeli med lovske družine.
Srne praviloma polegajo mladiče v maju in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Oglejte si zadnjo, aprilsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled. Na voljo na Youtube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Aprilska
V Gornji Radgoni je v začetku aprila potekal 13. Mednarodni sejem lovstva in ribištva in aktivnosti v naravi. V oddaji si lahko ogledate povzetek pestrega tridnevnega sejemskega dogajanja, ki so ga popestrile številne dodatne aktivnosti!
Komisija za lovskočuvajsko službo bo 10. maja 2024, z začetkom ob 16. uri, na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje izvedla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje.
Obnovitveno usposabljanje bo potekalo v obliki tematskih delavnic in študija primerov. Na obnovitvenem usposabljanju bosta sodelovala dr. Srečko F. Krope in lovski inšpektor Sebastijan Soršak.
Tematska delavnica bo potekala na podlagi vaj iz naslednjih primerov: izredni poseg v populacijo divjadi, primer najdbe kamere v lovišču, priprava poročila lovskega čuvaja za mesec dni, najdba kadavra divjadi, za katerega obstaja razlog za sum, da gre za nezakonit lov, ukrepi ob najdbi kadavra divjega prašiča v lovišču …
Prijave potekajo preko informacijskega sistema Lisjak. Plačilo kotizacije v višini 20 € na udeleženca najkasneje do dneva izobraževanja na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja in nalepko.
Ker so pred nami prazniki, ki so tudi čas različnih del na prostem, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev prostoživečih živalskih vrst. Dela na poljih in travnikih vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste.
Slika: smer košnje – način košnje naj bo od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu košnje imajo živali zaradi motečega ropota traktorja in kosilnika možnost zbežati s travnika (legenda: sliki A – košnja odznotraj navzven; sliki B – košnja daljših ali večjih površin; sliki C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje).
Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi. Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden. Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst. Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:
»(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.«
Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih. Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika. Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.
Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto. Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.
Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, MKGP
TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 25. 4. 2024, ob 20:00, sobota, 27. 4. 2024, ob 20:00 in nedelja, 28. 4. 2024, ob 11:00
VTV VELENJE: četrtek, 25. 4. 2024, ob 21:20
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 30. 4. 2024, ob 19:00 in 20:45
GTV KRANJ: torek, 30. 4. 2024, ob 19:35 in sreda, 1. 5. 2024, ob 18:00
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 25. 4. 2024, ob 22:00 in petek, 26. 4. 2024, ob 10:00
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 27. 4. 2024, ob 20:00
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 2. 5. 2024, ob 20:00
TV ORMOŽ: petek, 3. 5. 2024, ob 20:00 in nedelja, 5. 5.2024, ob 10:00
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 27. 4. 2024, ob 18:00, ponedeljek, 29. 4. 2024, ob 20:00 in sreda, 1. 5. 2024, ob 10:00
Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).
Spoštovani lovski tovariši! Ministrstvo za naravne vire in prostor je dne 16. 4. 2024 izdalo dovoljenje za odstrel 176 medvedov. Dovoljenje velja do konca letošnjega leta. Imamo priložnost pokazati javnosti, predvsem pa samim sebi, da smo vredni naziva slovenski lovec.
Lovimo medveda v okviru njegove nekdanje lovne dobe, to je med 1. oktobrom in 30. aprilom! Od 1. maja do 31. septembra pa odstreljujmo zgolj konfliktne medvede, ki pomenijo potencialno grožnjo za varnost ljudi ali povzročajo večjo škodo.
Medved je bil v preteklosti spoštovana in čislana lovna vrsta, do katere smo slovenski lovci gojili zelo spoštljiv odnos. Zaradi številnih zapletov okrog izdaj dovoljenja za odstrel medvedov v zadnjih letih, je bilo nekaj dovoljenj za odstrel izdanih v za to najmanj primernem času – poleti, ko je kožuh neprimeren za prepariranje in meso zaradi toplote najbolj podvrženo pokvarljivosti. Nasprotniki lova na medveda so tako dosegli velik cilj – razvrednotenje medveda kot lovne vrste in trofeje.
Letošnje dovoljenje za lov medveda ima trdnejše pravne temelje in bo zagotovo obveljalo do 31. 12. 2024. Pokažimo javnosti visok nivo lovske etike in z izjemo odstrela konfliktnih medvedov glavnino odstrela izvršimo v obdobjih do konca aprila 2024 in med začetkom oktobra ter koncem decembra 2024!
***************
Lovski čuvaj LD Izola je dne 15. 4. 2024 na nelovni površini na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja usmrtil srnjaka, ki je zašel v ograjeni prostor. Dogodek je razburil javnost in povzročil številne špekulacije o povzročitvi splošne nevarnosti z uporabo strelnega orožja v naselju.
Da bi se v prihodnosti izognili nepotrebnemu vznemirjanju javnosti in morebitnim pravnim posledicam, predlagam naslednje: navkljub prejemu odločbe pristojne inšpekcije se vzdržimo uporabe strelnega orožja na nelovnih površinah do prispetja policije na kraj dogajanja!
Prisotnost in strokovno ukrepanje policije je edino zagotovilo, da z uporabo strelnega orožja v naselju ne povzročamo splošne nevarnosti. V primeru neodzivnosti policije obvestimo inšpekcijo in prosimo za njihovo urgenco ter počakajmo. Trpljenje divjadi je sicer žalostna posledica počasnosti intervencijskega postopka, vendar ne odtehta naših ravnanj, ki jih državljani lahko doživljajo kot ogrožanje splošne varnosti.
Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije
Učinkovito in trajnostno upravljanje populacij prostoživečih živali zahteva redno spremljanje stanja oziroma monitoring populacij. Pri tem imajo bistveno vlogo lovci, ki s široko paleto strokovnega znanja o živalih ter bogatimi terenskimi izkušnjami zbirajo podatke o divjadi in nekaterih drugih vrstah ter tako bogatijo obstoječe podatkovne zbirke.
V Sloveniji so se v preteklosti sistematično zbirali predvsem podatki o odvzetih živalih lovnih vrst ter o živalih nekaterih izbranih zavarovanih vrst, kot so (velike) zveri. Z razvojem aplikacije SRNA in vzporedno promocijo državljanske znanosti (angl. citizen science) v okviru mednarodnega H2020 projekta Step Change pa smo v Sloveniji dobili podatkovno zbirko, ki shranjuje podatke tudi o številnih drugih živalskih vrstah iz skupine (razreda) sesalcev in ptičev, s katerimi se lovci ter ostali uporabniki prostora (lahko) srečajo v naravi. Trenutno aplikacija beleži podatke o 31 izbranih vrstah prostoživečih sesalcev (parkljarji, zveri, glodavci in zajci) ter o osmih vrstah ptičev iz družin koconogih in poljskih kur. Namen aplikacije je enostavnejše, bolj celovito in sistematično zbiranje podatkov, predvsem tistih, ki se ne zbirajo v obstoječih podatkovnih zbirkah, na primer o zdravstvenem in razmnoževalnem stanju poročane živali ter o morebitnih drugih zanimivostih. Z rednim beleženjem tovrstnih podrobnosti v aplikacijo bi na primer lahko pridobili zanimive in dragocene podatke o razširjenosti in pogostosti kožne ali nosne zoljavosti pri srnjadi in jelenjadi oziroma drugih parkljarjih v Sloveniji.
V prvih 18 mesecih delovanja aplikacije, tj. od 1. julija 2022 do 31. decembra 2023, je bilo v aplikacijo SRNA vnesenih 2325 opažanj, pri čemer so več kot polovico opažanj (1319 oziroma 56,7 %) prispevali lovci. Opažanja so poleg neposrednih opažanj živali (bodisi v živo bodisi preko fotopasti) vključevala tudi posredna opažanja, kot so opažanja živalskih sledi in iztrebkov. Lovci so v aplikacijo vnesli tudi podatke o nekaterih odvzetih živalih. Slika 1 prikazuje karto Slovenije, razdeljeno po lovsko upravljavskih območjih (LUO), z dodatno razdelitvijo glede na biogeografske značilnosti. Na karti so označene tudi točne lokacije vseh opažanj in odvzemov, ki so jih lovci vnesli v aplikacijo. Barva kroga označuje, če je šlo za opažanje (zelena) ali odvzem (vijolična), velikost kroga pa ponazarja število opaženih živali na posamezno srečanje (več kot je bilo naenkrat opaženih živali, večji je krog). V proučevanem obdobju so bile živali vnesene v aplikacijo znotraj vsakega LUO in znotraj vsake biogeografske regije. Največ opažanj so lovci zabeležili znotraj Savinjsko-Kozjanskega LUO (489 opažanj oziroma 37,1 % vseh opažanj lovcev), Kamniško-Savinjskega LUO, Primorskega LUO in Gorenjskega LUO. Kar se tiče biogeografskih regij, so lovci večino opažanj (993 oziroma 75,3 % vseh opažanj lovcev) zabeležili znotraj alpske in predalpske regije; sledile so submediteranska regija (201; 15,2 %), dinarska in preddinarska (80; 6,1 %) ter predpanonska (45; 3,4 %).
Lovci so od 39 živalskih vrst, za katere je mogoč vnos v aplikacijo SRNA, opazili in vnesli 28 vrst, vključno s težje opaznimi vrstami zveri, kot so volk, evrazijski ris, evrazijska vidra, evropski dihur in mala podlasica, ter vrstami kur, kot sta belka in divji petelin. Najbolj pogosta so bila opažanja divjadi, in sicer evropske srne (567 opažanj; 43% vseh opažanj), divjega prašiča (152 opažanj) in navadnega jelena (117). Sledila so opažanja severnega (alpskega) gamsa (91), poljskega zajca (67), navadne lisice (63) in evrazijskega šakala (54), pri čemer je bil severni (alpski) gams opažen in vnesen samo v alpski in predalpski regiji, največkrat v Triglavskem ter Kamniško-Savinjskem LUO, evrazijski šakal pa pretežno v submediteranski regiji, in sicer v Primorskem LUO. Živalske vrste, ki jih lovci v proučevanem obdobju niso zabeležili v aplikacijo SRNA, so bile alpski kozorog (ki je bil sicer vnesen s strani drugih vnašalcev podatkov), rakunasti pes, severnoameriški rakun, alpski svizec, evrazijski bober, pižmovka, ruševec, gozdni jereb, jerebica, prepelica in kotorna. Med 21 odvzetimi živalmi, katerih podatki so bili vneseni v aplikacijo, so bili divji prašiči, evrazijska šakala, evropske srne, navadne lisice ter navadni jelen.
S pomočjo lovcev in drugih obiskovalcev narave smo pridobili dragocene podatke o nekaterih prostoživečih vrstah sesalcev in koconogih ter poljskih kur. Ti podatki lahko v prihodnosti služijo kot dopolnilo obstoječim zbirkam podatkov in pripomorejo k učinkovitejšemu monitoringu populacij prostoživečih živali. Raven uporabe aplikacije SRNA je spodbudna, vseeno pa bi si želeli, da bi se v prihodnosti še več lovcev vključilo v beleženje svojih opažanj, saj je bilo doslej za večino zabeleženih opažanj zaslužno manjše število lovcev. V prihodnje nameravamo najbolj aktivne lovce oziroma upravljavce lovišč (lovske družine) tudi nagraditi, in sicer opremiti s fotopastmi, kar bo omogočilo dodaten vpogled v skriti svet narave.
Žiga Velkavrh in Luka Duniš
Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Na delovnem srečanju članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki so ga imeli v okviru letnega pristrela pušk risanic, so dokončno sprejeli programsko platformo praznovanja 70-letnice ustanovitve tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine.
Poleg slavnostnega zborovanja s kulturnim programom 15. junija bodo v počastitev okroglega jubileja in dneva državnosti 22. in 23. junija izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za tradicionalni pokal dneva državnosti. Govorili so tudi o skorajšnjem začetku lova na srnjake in o letošnjem načrtu lovnega turizma.
Na srečanju je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske zveze Slovenije (LZS) za 40-letno delovanje v lovski organizaciji Matiji Hozjanu. Matija, ki med lovci sliši na ime Matko, je bil v štirih desetletjih predanega delovanja v zeleni bratovščini vedno skrbni varuh narave in se je odgovorno zavzemal za ohranitev naravnega okolja za divjad in ostale prostoživeče vrste. Kot predsednik Nadzornega odbora LD Dobrava je sodeloval v organih upravljana in bil tudi vodja revirja v Stanetincih. V revirju se še danes najlepše počuti in vselej najde prijazno besedo za domačine, s katerimi se pogosto srečuje.
Marjan Toš
Na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor je 17. aprila potekalo državno lovsko tekmovanje za srednješolce v znanju iz naravovarstva in lovstva – Male zelene celice.
Tekmovanja so se udeležile tri ekipe: ekipa Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, pod mentorstvom Renata Vovka in Mateje Kišek Vovk, ekipa Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, pod mentorstvom Gregorja Češarka ter ekipa Biotehniške šole Maribor, pod mentorstvom Kristine Dolinar Paulič.
V vsaki ekipi je bilo pet dijakov, pokazali pa so zelo visok nivo znanja. Tekmovali so v petih različnih nalogah. Pri prvi nalogi so na vprašanja odgovarjali le z DA ali NE, pri drugi nalogi so morali čim bolj celostno predstaviti izbrano temo, pri tretji so se malce pozabavali z lovskim activitiyem, hitre prste so preizkusili pri preverjanju znanja Kahoot!, koliko imajo lovske sreče pa so preizkusili na zadnji disciplini – lovskem biljardu. Tekmovanje je skrbno spremljala ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Ivan Žižek, Božidar Kunej in Gregor Češarek.
Ker je srečanje srednješolcev vedno namenjeno tudi pridobivanju novega znanja, smo na šolo povabili lovca in gozdarja Miha Predaliča iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v svojem zanimivem predavanju predstavil pomen velikih zveri in vlogo lovcev pri njihovem ohranjanju.
Tekmovanje je bilo ves čas zelo napeto in zanimivo, na koncu pa je zmagala ekipa BTŠ Maribor, ki se je držala načela prišel, videl zmagal. Letos so namreč na tem tekmovanju sodelovali prvič. Za zasluženo zmago jim iskreno čestitamo!
Za nagrade tekmovalcev je poskrbela Lovska zveza Slovenije s svojim bogatim knjižnim gradivom, darilne vrečke pa sta napolnila še sponzorja tekmovanja puškarstvo Vute in trgovina Opticstrade. Za podporo pri izvedbi tekmovanja se zahvaljujemo Lovski zvezi Slovenije, Lovski zvezi Maribor, puškarstvu Vute in trgovini Opticstrade.
Organizatorja tekmovanja Renato Vovk in dr. Mateja Kišek Vovk
Lovski čuvaj Lovske družine Izola je v dogodku v izolski ladjedelnici, ko je odstrelil tavajočo srno, ravnal v skladu z zakonom in v skladu s svojimi pristojnostmi.
Poklical je lovsko inšpekcijo, opisal situacijo in prosil za navodila. V bližini ni bilo na razpolago narkotika in puške za omamljanje, zato je inšpektor z ustno odločbo odredil usmrtitev in odstranitev živali, ki se je v paničnem begu zaletavala v mrežo, pri čemer je utrpela poškodbe.
Obvestil je tudi policijo in prosil za zavarovanje kraja dogodka zaradi uporabe strelnega orožja. Policija se ni mogla odzvati v realnem času zaradi zadržanosti razpoložljivih patrulj na obravnavi prometne nesreče. Upošteval je vse varnostne ukrepe v zvezi z uporabo orožja v urbanem okolju in žival skladno z odločbo pristojne inšpekcije usmrtil.
Glede na dejstvo, da policija ni uvedla preiskave dogodka, lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da lovec ni povzročil splošne nevarnosti. Vsaka uporaba strelnega orožja v urbanem okolju predstavlja določeno tveganje, nikakor pa ne pomeni avtomatičnega povzročanja splošne nevarnosti. Lovci so edini, ki imajo pooblastilo in obvezo usmrtiti divjad v urbanem okolju na podlagi odločbe pristojnega organa. Policisti to lahko storijo izjemoma, v primerih ogroženosti življenj.
Za razumevanje izpostavljenega dogodka v širšem kontekstu posredujemo nekaj statističnih podatkov v zvezi z lovom in izgubami srnjadi na letni ravni v loviščih lovskih družin (brez lovišč s posebnim namenom) – podatki so za leto 2023:
Lovska zveza Slovenije
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje obvešča, da bo trening za veterane in superveterane za prvo tekmo odprtega prvenstva LZS za veterane in superveterane v LD Markovci dan pred tekmo, torej v petek, 19. aprila 2024, od 16. ure dalje.
Koledar strelskih tekmovanj v letu 2024 – TUKAJ
Naravovarstveniki in lovci smo tudi to pomlad zaskrbljeni zaradi uničevanja živih mej, mejic in redkih naravnih remiz. Lovska inšpekcija je v sporočilu za javnost poudarila, da so ugotovili veliko primerov sekanja zaradi mejic in zarasti ob vodnih kanalih.
Več je tudi primerov kurjenj starega travinja zaradi čiščenja površin. Inšpektorji opozarjajo, da gre za kršitev določil zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda. Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom. Prav tako je prepovedano sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenje vodnih zajetih med omenjenim obdobjem.
Naravni pogoji mali divjadi v Pesniški dolini počasi res ne bodo več omogočali preživetja
Posebno poglavje je tudi letos požiganje suhih travišč z grmovjem vred, zaradi česar izginjajo pomembne oaze za preživetje mnogih ptic, ježev, podlasic in mikroorganizmov v zemlji. Lovci nismo nikoli zanikali, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri ohranjanju habitatov, biotske in krajinske raznolikosti. Območja, kot so trajno travinje, območja z nizko intenzivnostjo pridelave in mozaično strukturo ter območja z ogroženimi vrstami in visoko biotsko pestrostjo, ki predstavljajo kmetijska območja visoke naravne vrednosti obsegajo v Sloveniji 300.000 hektarov. To je dobra polovica vseh kmetijskih zemljišč, ki se večinoma nahajajo v marginalnih območjih in območjih omejenih za kmetijsko dejavnost.
Opuščanje kmetovanja na teh območjih in zmanjševanje odprtega prostora bi predstavljalo okoljsko tveganje in potencialno izgubo kulturnih krajin. Zaradi tega je treba ohranjati kmetijsko dejavnost na teh območjih. Vse v redu in prav, a žal je vse to bolj črka na papirju, kot pa realno stanje v prostoru. Vsaj v Slovenskih goricah imamo za to trditev dovolj dokazov.
Marjan Toš
Lovska zveza Slovenije bo tudi letos pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali (divjad in zavarovane vrste) za leto 2025. Fotografije sprejemamo na e-naslovu lovec@lovska-zveza.si prek WeTransfer do vključno ponedeljka, 3. junija 2024.
Kako poslati fotografije
K sodelovanju vabimo vse, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo in imate odlične fotografije prostoživečih živali v naravnem okolju na območju Slovenije. Kandidati pošljejo svoje najboljše fotografije preko povezave WeTransfer, vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Primer poimenovanja fotografije: Janez Jager, Canis lupus III. Fotografije, poslane na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčijo, da so poslane fotografije njihova lastna in izvirna avtorska dela.
Priložite tudi dopis s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.
Izbor najboljših fotografij
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala trinajst najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.
Nagrade in avtorske pravice
1. nagrada: 500 evrov, 2. nagrada: 300 evrov in 3. nagrada: 200 evrov
Preostale neizbrane kakovostne fotografije, ki jih boste poslali za koledar, bomo shranili v našem arhivu in jih ob objavah v Lovcu ali knjiga LZS honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Lovska zveza Slovenije
Državna vzrejna komisija Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Oseba za podajanje informacij v imenu VK: Slavko ŽLEBNIK, tel.: 031 889 383, e-mail: szlebnik5@gmail.com
Državna vzrejna komisija za goniče
V Gornji Radgoni je med 5. in 7. aprilom potekal 13. Mednarodni sejem lovstva in ribištva ter aktivnosti v naravi, na katerem se je predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. V treh dneh ga je obiskalo več kot 12.000 obiskovalcev.
Prisotne visoke goste je na odprtju sejma uvodoma nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. S strani lokalnega okolja jih je pozdravil Vladimir Mauko, direktor občinske uprave občine Gornja Radgona. Slovenske ribiče je zastopal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije in Turistično zvezo Slovenije Marija Imperl, članica Upravnega odbora. Sejem je slavnostno otvoril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Z glasbo so slovesnost pospremili Prekmurski rogisti.
V imenu lovcev je spregovoril Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.
Okrogla miza “Škode od divjadi” in seznanitev državnih svetnikov s problematiko razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin
Pestro tridnevno sejemsko dogajanje so obogatile dodatne aktivnosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Sektor za gozdarstvo in lovstvo je v petek, 5. aprila organiziralo okroglo mizo z naslovom Škode od divjadi.
V okviru sejma je v petek, 5. aprila potekala tudi 18. seja Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta. Državni svetniki so se seznanili s problematiko razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin. Predstavniki Lovske zveze Slovenije so izpostavili problematiko razlaščanja oziroma »nacionalizacije« premoženja lovskih družin, tudi premoženja, ki je bilo pridobljeno z nakupom, na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Do sedaj je bilo izvedenih 13 primerov razlastitve in odvzetih 100 ha zemljišč, 160 primerov pa je na sodišču. Postopki se nanašajo na cca. 195 ha zemljišč. Ob tem lovci izpostavljajo, da se na teh zemljišč opravlja kompatibilna dejavnost in poudarjajo, da je uveljavljena rešitev sporna in da je nujno, da se zakon spremeni. Komisija je predlagala, da se organizira srečanje predstavnikov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Državnega sveta in se skuša poiskati ustrezne rešitve za obravnavano problematiko ter pripravi in vloži predlog spremembe zakona.
Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja
Lovska družina Gornja Radgona je v soboto, 6. aprila na strelišču Hercegovščak organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal sejma LOV. Milan Kolarič, starešina Lovske družine Gornja Radgona je razglasil najboljših deset moških tekmovalcev. Od 10. mesta navzgor so se uvrstili: 10. Blaž Nuhanovič, 9. Simon Kočar, 8. Albin Bratuša, 7. Bojan Lešnik, 6. Alojz Martinčič, 5. Stanko Rojko, 4. Marjan Kovač. Pokal in nagrado za 3. mesto si je pristreljal Alen Mihelič, za 2. mesto Andrej Rupreht in za 1. mesto Franc Horvat. Simon Skobir, Puškarstvo Skobir pa je podelil nagrade najboljšim tekmovalkam. Na 4.mesto se je uvrstila Jana Kosmač, na 3. mesto Nevenka Krajnc, na 2. mesto Kaja Šoštarič in na 1 .mesto Alojzija Hrastovec.
V organizaciji Komisije za lovsko kulturo LZS je v soboto, 6. aprila potekalo tudi 17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je postal novinec Nejc Kos (LD Borovnica), ki je v seštevku točk vseh disciplin prejel 113 točk. Drugo mesto je dosegel Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) s 109 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Marku Mavriju (LD Podbrdo), ki so mu sodniki prisodili 85 točk. Tadej Klemenšek (LD Solčava) se je s 58 točkami uvrstil na četrto mesto, Simon Ferlinc (LD Puščava) na peto mesto s 57 točkami, na šestem mestu je končal Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) s 57 točkami.
Tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža in podelitev priznanj za najboljše divjačinske salame
V nedeljo, 7. aprila je potekalo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža, na katerem je sodelovalo 16 ekip. Strokovna ocenjevalna komisija je podelila nagrade najboljšim trem. Prvo mesto je osvojila ekipa LD Kras Dutovlje 1, drugo mesto LD Šentjur in tretje mesto Društvo slovenskih lovk.
Na ocenjevanju divjačinskih salam, ki je potekalo 11. marca, je sodelovalo 35 prijaviteljev, komisija pa je ocenila 62 prijavljenih izdelkov. Strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali predsednik Zdenko Čuš, Lovska družina Pobrežje-Miklavž ter člani Irena Kos, Kmetijsko-gozdarska zbornica, zavod Celje, Jasmina Himelrajh Kraner, Panvita MIR d.d. in Zdenka Tompa, gastronom, kulinarik. Od 62 vzorcev je bilo nagrajenih 50 vzorcev, in sicer s 23 zlatimi medaljami, 15 srebrnimi medaljami in 12 bronastimi medaljami. Le 12 vzorcev ni bilo nagrajenih, od tega so bile zaradi neprimernosti izločene 3 salame. Najboljša salama, ki je bila ocenjena s 56,90 točkami od 60 možnih, je bila razglašena za Prvaka sejma LOV – priznanje je prejel Blaž Dular za izdelek “Špehovka – jelen”.
Lovska inšpekcija Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v pomladanskem obdobju beleži močno povečan pojav sekanja zarasti mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Poveča se tudi število kurjenj starega travinja zaradi “čiščenja“ površin. Gre za kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda.
Zato lovska inšpekcija širšo javnost opozarja, da Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje:
Vzdrževanje površin s košnjo, tudi ob vodnih kanalih, je dovoljeno, če se izvaja vsako leto in je to del dobre kmetijske prakse. Večletne zarasti v navedenem obdobju ni dovoljeno odstranjevati.
Zakon o divjadi in lovstvu določa, da bi si morali lastniki in izvajalci del prizadevati za ohranjanje površin, ki nudijo ustrezno bivalno okolje prostoživečim živalskim vrstam. Določa namreč:
Lovska inšpekcija nadzor nad tovrstnimi kršitvami izvaja čez celo leto in pri tem sodeluje z lovskočuvajsko službo pri upravljavkah lovišč in z naravovarstvenimi nadzorniki, zato javnost v izogib kršitvam poziva k upoštevanju zakonskih določil.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja je potekalo 6. aprila v okviru pestrega dogajanja na mednarodnem sejmu lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi v Gornji Radgoni.
Rukači so se pomerili v treh disciplinah: oglašanje mladega jelena, ki išče košute; oglašanje starega jelena, ki išče košute ter oglašanje dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku rukanja. Po nastopu vseh tekmovalcev v prvih treh disciplinah, so trije tekmovalci dosegli 65 točk, zato je vodstvo tekmovanja določilo, da se izvede dodatna disciplina, in sicer oglašanje zmagovalnega jelena po boju. Dodatno disciplino so izvajali: Marko Mavri, Tomaž Miklič in Nejc Kos. Po izvedeni dodatni disciplini, sta enako število točk (24) dosegla Nejc Kos in Tomaž Miklič. Vodstvo tekmovanja se je odločilo, da se izvede še ena dodatna disciplina, in sicer glavni jelen s tropom košut. Nejc Kos je dosegel 24 točk, Tomaž Miklič je dosegel 20 točk.
Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je tako postal novinec Nejc Kos (LD Borovnica), ki je v seštevku točk vseh disciplin prejel 113 točk. Drugo mesto je dosegel Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) s 109 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Marku Mavriju (LD Podbrdo), ki so mu sodniki prisodili 85 točk.
Tadej Klemenšek (LD Solčava) se je s 58 točkami uvrstil na četrto mesto, Simon Ferlinc (LD Puščava) na peto mesto s 57 točkami, na šestem mestu je končal Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) s 57 točkami.
Nadzornik tekmovanja je bil Gabriel Košir, glavni sodnik Ernest Kerčmar in vodja tekmovanja predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon. Dogodek, ki je pritegnil kar nekaj obiskovalcev, so z glasbo obogatili člani Lovskega pevskega zbora Globoko in Savinjski rogisti.
Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko ogledate novo, marčevsko oddajo Dober pogled.
Po dveh mesecih premora se ekipa oddaje Dober pogled javlja z Notranjske, z obiska pri Lovski družini Kozlek, katere član in starešina je tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. V oddaji si lahko ogledate reportažo s sejma 2. Dnevi lovstva v Celju, na katerem je sodelovala Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS. V Sežani pa so obiskali botanični vrt ob vili Mirasasso.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da v petek, 5. aprila 2024 zaradi udeležbe na 13. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni ne bo poslovala. Vabljeni, da se nam pridružite in z nami poklepetate na sejmu!
Hvala za razumevanje in lovski zdravo.
Kolektiv Strokovne službe LZS
Lovska zveza Slovenije se bo na 13. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva, ki bo potekal od petka, 5. do nedelje, 7. aprila 2024 v Gornji Radgoni predstavljala na lastnem razstavnem prostoru s pestrim naborom dejavnosti.
Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pohvalili se bomo z odličnimi rezultati naših strelcev na mednarodnih tekmovanjih. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja.
Obiskovalci sejma bodo lahko na našem razstavnem prostoru kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in druge artikle iz programa LZS. Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bo tudi tokrat predstavljalo Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki za obiskovalce pripravlja bogat srečelov.
Mladi so prihodnost naše družbe, zato lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu bodo na voljo publikacije, namenjene mladim. Preizkusili se bodo lahko tudi v nagradni igri, v kateri bodo ugotavljali, kako dobro poznajo naše prostoživeče živali.
17. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju bo potekalo v soboto, 6. aprila, v Dvorani 1, začetkom ob 13. uri. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Vse tri dni sejma bodo obiskovalci lahko prisluhnili slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov. V okviru sejma pa bo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke – v nedeljo, 7. aprila bo potekalo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.
Podrobnejše informacije in program dogajanja na sejmu v Gornji Radgoni je na voljo TUKAJ.
Tudi člani Lovske družine (LD) Šentjur pri Celju smo se odzvali na 5. lovsko krvodajalsko akcijo, ki jo je organizirala Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Lovskim dobrodelnim združenjem Diana.
Na akciji so sodelovali lovci Bojan Zupanc, Srečko Kranjc in Peter Križnik, ki so kri darovali 27. marca na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje. V zahvalo jim je Lovska zveza Slovenije poslala simbolično darilo – dvostranski ovratnik (“buff”).
Čeprav letošnja lovska krvodajalska akcija poteka v marcu, nam lahko pošljete tudi dokazila o udeležbi na krvodajalski akciji, ki se je boste udeležili v aprilu, maju, juniju … Vsi, ki nas boste obvestili o vaši udeležbi, boste prejeli darilo LZS.
Peter Križnik
Krpanov dom v Pivki se je 23. marca obarval v zeleno. Študijski krožek “MI in ZVERI”, ki je deloval v zadnjem letu v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka in ostalimi prostovoljci, si je za glavni cilj postavil ustvarjanje in organizacijo tradicionalnega lovskega dogodka. Glavni namen dogodka je bila predstavitev lokalne Lovske družine (LD) Pivka, javnosti premalo vidni pozitiven pomen lovske organiziranosti, opozoriti na uspešnost sobivanja z velikimi zvermi in seznaniti javnost z izobraževalnimi vsebinami ter kulturno dediščino lovstva na Pivškem.
O pomembnostih ohranjanja kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom je spregovorila dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije, ki v centru vodi področje za razvoj možnosti za neformalnega izobraževanja, bolj znanega pod imenom Študijski krožki. Predsednik LD Pivka Sandi Šenkinc je na osrednji prireditvi predstavil zgodovino lovske družine, delovanje in povezovanje z lokalno ter širšo javnostjo na domačem terenu.
V središču dogajanja so bili lovci LD Pivka, ki so ob tej priložnosti izdelali tudi novo stojnico – krmišče, ki je predstavljala osrednjo točko prizorišča. Krmišče je na ogled postavljeno v avli Krpanovega doma, kjer bo predvidoma v prihodnje postavljena tudi nova točka, namenjena predstaviti lovskih organizacij na Pivškem.
V popoldanskem času smo s spoznavanjem lovske tematike in druženjem nadaljevali na ploščadi pred Krpanovim domom, kjer so podporo lokalnim lovcem izkazale številne organizacije z Lovsko zvezo Slovenije (LZS) na čelu. Izkazana podpora krovne organizacije lovstva se je zrcalila tudi v obisku predsednika LZS Alojza Kovšco, ki je zbrane tovarišice in tovariše ter ostale obiskovalce nagovoril v duhu ohranjanja tradicionalnih vrednot in slovenske kulturne dediščine. Poudaril je pomen lovca kot posameznika v gozdu ter pomembnost povezovanja lovskih organizacij z lokalno skupnostjo.
V svojem govoru se je ozrl tudi v zgodovino lovstva, več o njej pa nam je povedal sodelavec strokovne službe LZS Gregor Bolčina, ki je obiskovalce povabil tudi k ogledu razstave “Zgodovina lovstva” postavljene na prizorišču dogajanja. Z razstavo smo želeli obiskovalce opomniti na tradicijo lovstva na Slovenskem in tudi na Pivškem. Svoj pogled na lovstvo je v govoru predstavil tudi župan občine Pivka Robert Smrdelj. Navezal se je na pretekle in prihodnje izzive sobivanja z velikim zvermi v njegovem lokalnem okolju.
Med vsemi govorci je bilo razbrati veliko spoštovanje do prostovoljnega dela vseh slovenskih lovcev, ki svoj prispevek k ohranjanju narave doživljajo kot način življenja. Jasno je bilo tudi, da so lovci zelo pogosto deležni negativnega odziva javnosti, predvsem zaradi nepoznavanja in nezanimanja splošne javnosti o delovanju lovskih organizacij.
Pod vodstvom mentorice Marjete Marinčič smo vsi člani krožka iz različnih organizacij prostovoljno delovali za doseganje skupnih zastavljenih ciljev. Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina deluje enajsto leto na Zgornji Pivki, pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in je neformalna in prostovoljna oblika izobraževanja, ki sloni na povezovanju vsebin in ljudi, kjer prostovoljno delimo svoje znanje ter javno predstavimo trajni rezultat dela.
V prihodnost je potrebno zakorakati z jasnimi cilji, ki bodo osvetlili pomen lovcev, tako posameznika kot organizacijo, in na tak način širši javnosti predstaviti realno sliko Lovske zveze Slovenije – kot največje naravovarstvene organizacije v Sloveniji. Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin je na svoji stojnici udeležence informirala o vključevanju mladih v lovstvo skozi mladinske tabore in delavnice, ki so jih organizirali za naše najmlajše.
Predstavilo se je tudi Lovsko kinološko društvo Postojna (LKD Postojna) in poudarilo pomen lovske kinologije na našem prostoru. V zaključnem delu prireditve pa smo namenili posebno priložnost za predstavitev tudi štirinožnim lovskim prijateljem in njihovim lastnikom.
Lovstvo se pri svojem delovanju opira predvsem na preverljiva znanstvena spoznanja, ki nastajajo skozi razvoj in raziskave s pomočjo sodelavcev iz Biotehniške fakultete UL in drugih strokovnih partnerjev. Svoje delovanje in povezanost z lovci sta na stojnici Lovstvo in znanost predstavljala Biotehniška fakulteta UL in DivjaLabs d.o.o.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poleg ostalih glavnih dejavnosti izvaja tudi nadzor nad prostoživečimi živalmi in lovstvom. Na stojnici ZGS in ZGS, območna enota Postojna so predstavili glavne dejavnosti zavoda s poudarkom na nujnemu in ključnemu povezovanju z lovskimi organizacijami, ki prispeva k uspešnemu gozdnogospodarskemu načrtovanju in varstvu gozdov. Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna (SGLZŠ Postojna) prenaša lovsko znanje in veščine na mlade tudi skozi Lovski krožek. Zavedajo se pomembnosti ohranjanja gozdarske in lesarske tradicije, ki pa je na našem kraškem območju močno prepletena tudi z lovstvom.
Obiskovalci so poleg pestrega dogajanja na stojnicah lahko prisluhnili tudi predavanju ” Medvedke pripeljejo mladiče iz brloga” vodje Lovišča s posebnim namenom Jelen (LPN Jelen) Antona Marinčiča. V svojem govoru je poudaril pomembnost zavedanja, da smo ljudje v naravi samo gostje, in da je za ohranjanje narave ključno spoštovanje do vseh njenih prebivalcev.
Vsi obiskovalci so si lahko ogledali tudi Center o velikih zvereh DINA, ki je odprl svoja vrata v letu 2021 in je plod uspešnega sodelovanja številnih partnerjev, med katerimi so najbolj zaslužni prav lovci. Kako se obnašati v gozdu, kako zaznamo prisotnost živali pa so se na Sprehodu z lovcem naučili vsi pohodniki. Z lovcem po sledi za divjadjo je eden izmed najbolj obiskanih pedagoških programov, ki se poleg ogleda centra izvajajo v centru Dina.
V zadnjem dejanju dogodka smo izžrebali tudi nagrajence lovske križanke, ki jo je sestavil Marijan Sotlar, nagrade pa sta prispevala Zavod za turizem Pivka in LZS. Zaključek ob ognjišču, s pečenjem hrenovk sponzorja skupine Pivka Delamaris, je ob pripovedovanju lovskih zgodb pričaral posebno vzdušje predvsem med najmlajšimi.
Tjaša Žgur
TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 28. 3. 2024, ob 20.00, sobota, 30. 3. 2024, ob 20.00 in nedelja, 31. 3. 2024, ob 11.00.
VTV VELENJE: četrtek, 28. 3. 2024, ob 21.20.
TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 26. 3. 2024, ob 19.00 in 20.45.
GTV KRANJ: torek, 26. 3. 2024, ob 19.35 in sreda, 27.3. 2024, ob 18.00.
VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 28. 3. 2024, ob 22.00 in petek, 29. 3. 2024, ob 10.00.
ATM KRANJSKA GORA: sobota, 30. 3. 2024, ob 20.00.
ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 4. 4. 2024, ob 20.00.
TV ORMOŽ: petek, 5. 4. 2024, ob 20.00 in nedelja, 7. 4. 2024, ob 10.00.
ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 30. 3. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 1. 4. 2024, ob 20.00 in sreda, 3. 4. 2024, ob 10.00.
*Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.
Če želite, da je v oddaji predstavljeno delo vaše lovske družine, lahko pokličete na telefonsko številko 031 273 825 (Erika).
V Voličini v Slovenskih goricah je bil že 78. občni zbor tamkajšnje lovske družine, ki jo vodi starešina Franci Ornik. Ta kolektiv zelene bratovščine šteje 59 članov, med njimi tudi dve članici.
Občnega zbora sta se udeležila predsednik Krajevne skupnosti Voličina Mitja Grajfoner in predstavnik Lovske zveze Maribor Marjan Vernik. Voličinski lovci upravljajo s 3.500 hektarji nižinskega lovišča, ki je podobno kot ostala v Slovenskih goricah v zadnjih desetletjih doživelo velike spremembe v življenjskem okolju divjadi. Poglavitna vrsta divjadi je tudi pri njih srnjad, male poljske divjadi pa imajo le še za vzorec.
Lani je znašal odvzem (odstrel in izgube) srnjadi 120 osebkov. Uplenili so tudi 60 lisic. Skrbno in načrtno skrbijo za ohranjanje naravnega okolja in si prizadevajo izboljšati življenjske pogoje za ohranitev ogrožene male divjadi, predvsem poljskih zajcev in fazanov. Skrbijo za lovski dom in okolico ter za lovske naprave in objekte v lovišču (visoke preže, krmišča, solnice). Del odstrela trofejnih srnjakov vsako leto namenijo za lovni turizem. V okviru razvejane društvene dejavnosti vsako leto priredijo Hubertovo mašo.
Na občnem zboru so podelili jubilejna priznanja Lovske zveze Slovenije za 40-letno in 50-letno članstvo v lovski organizaciji in za častna člana LD Voličina razglasili Fanca Bašla in Antona Čučka.
Marjan Toš
Konec marca se zaključi mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah.
Za preprečitev izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V sklopu tega mednarodnega projekta so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih lahko potrdijo, da se jih je 14 vključilo v populacijo, to pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja). Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in najprimernejša vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.
Zabeležili so že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2.
Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je povedal: »Uspeh projekta se lahko meri tudi s tem, koliko risov imamo pri nas. Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili iz roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov.« Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.
Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Univerze Ljubljani pojasnjuje: “že zdaj se vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja.”
Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bomo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov. Če se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.
»S projektom LIFE Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risa v tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je LIFE Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni,” pravi Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije.
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija).
Danes, 20. marca obeležujemo tudi Svetovni dan vračanja divjine (World Rewilding Day), ki letos poteka pod sloganom “Upanje v dejanja” in ozavešča o prednostih ohranjene narave za prostoživeče živali, ljudi in planet. Projekt LIFE Lynx je združil strokovnjake, znanstvenike, naravovarstvenike, lovce in ostale lokalne prebivalce iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Njihova prizadevanja so predstavljena v dokumentarnem filmu Skupaj za rise https://youtu.be/mEtSekXFpAA Skupaj bomo ohranili evrazijskega risa, največjo mačko, ki živi v evropskih gozdovih.
Vir: LIFE Lynx
Na sejmu lovstva in ribištva, ki je potekal konec februarja v Salzburgu, so bili opazni trendi naraščanja tako števila obiskovalcev kot števila razstavljavcev.
Največji lovski sejem v alpskem prostoru je pomembna stalnica za vse lovce, ribiče in ljubitelje narave. Na njem je letos na 31.000 kvadratnih metrih razstavnih površin razstavljalo skoraj 500 razstavljavcev iz 36 držav. V štirih aktivno-strokovnih dnevih si je sejem ogledalo 44.455 obiskovalcev, ki so se tudi aktivno vključevali v strokovne tematike s področja lovstva, ribištva, gozda, ribištva in naravovarstva. Skratka, na voljo je bilo skoraj sto programskih tematik na visokih strokovnih nivojih.
Se je pa opazilo, da se je razstavna površina za ribištvo nekoliko zmanjšala. Tudi strelnega orožja se več tako ne popularizira in lovni turizem nima več take živahnosti, kot nekdaj. Izstopajoče pa je bilo, da je ta sejem v alpskem prostoru tudi ogledalo domoljubja in patriotizma.
Franc Ekar
V tem času potekajo občni zbori po lovskih družinah, na katerih ocenjujejo delo v minulem letu. Tako je bilo tudi v Lovski družini (LD) Šentilj v Slovenskih goricah, kjer z loviščem zgledno upravljajo. Po občnem zboru so po starem običaju izvedli še lovski krst.
Lovski krst je eden ob lepih lovskih običajev, ki ga negujejo tudi šentiljski lovci. Gre za korenine oz. srednjeveškega viteštva, ko so vitezi kot častni ljudje sprejemali v svoje vrste nove člane, častne tovariše in z njimi skupaj delili dobro in slabo. Lovski krst ni in ne sme postati nobena burka pijane lovske druščine, pač pa lep starodavni obred. Izvedba je odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri lovske družine sledijo izvirnemu izročilu starega običaja,
Kot je povedal starešina LD Šentilj Marjan Vernik, so na zatožno klop v dvorani vinogradniške kmetije Skupek posadili mlado lovko Tadejo Toplak, ki je lani opravila lovski izpit. Vsak lovski novinec in tu in tam tudi kakšna novinka, šaljivo ne pa žaljivo imenovana kot zelenca, doživi “težko preizkušnjo” pred komisijo (ponekod imenovano tudi kot nezmotljivo lovsko razsodišče) predvsem duhovitih članov, saj je večino časa porabljenega za šaljivo izpraševanje, na katerega naj bi novinec kar se da komično tudi odgovarjal.
In tudi med šentiljskimi lovci smeha in dobre volje na račun krščenke in njenega mentorja Marjana Borka ni manjkalo. Kot dokaz za opravljen krst dobi novinec namesto diplome palico s podpisi udeležencev obreda, s katero je poprej dobil “kazenske” udarce po zadnji plati.
Zdaj so ti udarci zgolj simbolični in tudi Marjan Gselman je kot predsednik Lovske zveze Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije kot gost občnega zbora to upošteval. Na koncu je mladi lovki še iskreno čestital in ji zaželel prijetno počutje v zeleni bratovščini.
Marjan Toš
Sedemletni projekt LIFE Lynx se s koncem marca zaključuje. V tem času smo z doselitvami in ponovnimi naselitvami risov iz zdrave populacije v Karpatih uspeli Dinarsko – vzhodnoalpsko populacijo risa rešiti pred izumrtjem ter obrnili trend parjenja v sorodstvu.
Projekt se je osredotočil tudi na druge pomembne vidike upravljanja z velikimi zvermi, kot je spremljanje razvoja populacije, vključevanje deležnikov preko različnih dogodkov, prilagoditvami za upravljanje s populacijami parkljarjev …, ki so pomembno vplivali na uspešnost projekta, med drugim zaradi velike podpore in vključenosti lovcev.
Vse projektne dosežke želimo pred zaključkom projekta predstaviti lovcem iz projektnega območja preko predavanj in predvajanj dokumentarnega filma ‘Skupaj za rise’. Predavanja bodo organizirana na regijski ravni, za prve dogodke pa imamo tudi že definiran čas in kraj. Prvi dve predavanji bosta potekali že v tem tednu. in sicer v:
Vsi zainteresirani se lahko na predavanje prijavite na e-poštni naslov tilen.hvala@lovska-zveza.si.
Vljudno vabljeni!
Prvi topli sončni žarki ne prinašajo samo pomladi, ampak tudi pestro dogajanje na Celjsko sejmišče! Pri nas se bo zvrstilo namreč kar 5 Marčnih sejmov, ki vključujejo: sejma Dnevi lovstva in Dnevi športnega strelstva, Festival kave Slovenija, Altermed & Flora in ApiSlovenija (16. in 17. 03.). In kaj je najboljše od vsega? Z eno vstopnico boste lahko doživeli vse sejemske zgodbe naenkrat!
Zaradi uspešno izvedenega lanskega sejma in navdušenega odziva tako obiskovalcev kot razstavljavcev se letos ponovno vrača sejem Dnevi lovstva, ki daje poseben poudarek predvsem lovski kulturi. Gre za predanost ohranjanju naravnega ravnovesja in izboljšanju življenjskega prostora za različne živalske in rastlinske vrste. Delo lovcev je osredotočeno na ohranjanje ekosistema, ki omogoča življenje divjadi in rastlinskih vrst, kar neposredno vpliva tudi na kakovost življenja ljudi. Ne gre torej le za lov, temveč predvsem za skrb za okolje, lovci so namreč strastni zagovorniki sonaravnega sobivanja z naravo.
Strokovni sejem, ki ga organiziramo v sodelovanju s Komisijo za lovsko strelstvo in lovsko orožje Lovske zveze Slovenije, predstavlja vrhunec te predanosti. Razstavni program je zasnovan tako, da zajema vso opremo in pripomočke, ki so potrebni za uspešen in varen lov.
Poleg tega bodo na voljo izobraževalni programi, ki jih bodo vodili strokovnjaki s področij lovstva, kinologije in sokolarstva. Prisotna bo tudi Kinološka zveza Slovenije, ki bo predstavljala različne lovske pasme psov.
Vsi obiskovalci bodo imeli priložnost prisluhniti nastopom lovskih pevskih zborov ali rogistov, se udeležiti zanimivih predavanj in seveda, okusiti odličen divjačinski golaž. Skupaj z nami doživite strast do narave, tradicije in spoštovanja okolja. To je priložnost, da se popolnoma poglobite v svet lova in narave ter doživite edinstveno izkušnjo, ki jo ponujajo Dnevi lovstva!
Dnevi lovstva so več kot le sejem – so priložnost za povezovanje, učenje in praznovanje ljubezni do narave, zato nas obiščite od 15. do 17. 3. na Celjskem sejmu!
Vstopnice so na voljo tudi v predprodaji, zato kliknite TUKAJ in si zagotovite svojo ŽE DANES!
Oglasno sporočilo
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi objavlja Javni poziv Lovska kultura 2024 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture. Javni poziv je odprt od 8. marca do 23. aprila 2024.
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Komisija za lovsko kulturo razpisuje 17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 6. aprila 2024, ob 13. uri, na sejmu Lov v Gornji Radgoni. Na ta dan razpisuje tudi usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo ob 10. uri.
Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
RAZPIS – 17. DP V OPONAŠANJU JELENJEGA RUKANJA
POSNETKI DISCIPLIN Z OPISNIMI OCENAMI
Komisija za lovsko kulturo razpisuje usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja s podeljevanjem licenc, ki bo v soboto, 6. aprila 2024, ob 10. uri, na sejmu Lov v Gornji Radgoni, v dvorani 1. Kandidati se morajo predhodno seznaniti in se naučiti prepoznave disciplin s posnetkov z opisnimi ocenami. Po koncu usposabljanja kandidati opravijo pred komisijo teoretični del izpita s testom in praktični del izpita.
RAZPIS ZA USPOSABLJANJE SODNIKOV V OPONAŠANJU JELENJEGA RUKANJA
POSNETKI DISCIPLIN Z OPISNIMI OCENAMI
Kandidati za nastop in tekmovanje ter kandidati za sodnike se lahko prijavijo do torka, 2. aprila 2024, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.
Lovska družina Gornja Radgona vabi na tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (10 golobov) – lovski stav za Pokal sejma LOV, ki bo potekalo v soboto, 6. aprila 2024 na strelišču v Hercegovščaku.
Sodelujejo lahko lovci, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje, to je, da tekmujejo s tehnično brezhibnim orožjem, ki je vpisano v ustrezno orožno listino, da spoštujejo red na strelišču in vse predpisane varnostne ukrepe in uporabljajo predpisana zaščitna sredstva. Udeleženci tekmovanja si sami zagotovijo puško in strelivo. Kotizacija za sodelovanje znaša 10 €, v ta znesek je zajeta tudi malica in glinasti golobi.
Urnik tekmovanja:
Za več informacij o tekmovanju lahko pokličete Milana Kolariča (041 618 395).
Tekmovanje v streljanju bo potekalo v okviru sejma LOV, ki bo od 5. do 7. aprila v Gornji Radgoni.
Tako lahko vaš tekmovalni duh združite z ugodnimi nakupi in srečanjem s stanovskimi kolegi na sejmu
LOV.
Vabimo vas, da se udeležite 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo v soboto, 8. junija 2024, v športni dvorani v Brežicah. Organizator jubilejnega srečanja je Lovski pevski zbor Globoko. Prijave sprejemajo do 23. marca.
Glede na to, da se bomo tokrat že petdesetič zbrali vsi, ki nam je ljuba lovska zborovska pesem in melodija lovskih rogov, verjamemo, da bo udeležba še posebej številčna. Organizatorji se bomo potrudili, da bomo vsem, ki prihajate od drugod, omogočili kar največ lepih trenutkov ob skupnem prepevanju in igranju.
Da pa bi bil Praznik lovske kulture ob jubileju še bolj svečan, bomo na predvečer srečanja, v petek, 7. junija, odprli razstavo fotografij lovcev – fotografov, ki bo na ogled vsem, ki se boste udeležili sobotnega skupnega koncerta. Razstava bo postavljena v zgornji avli športne dvorane, v kateri bo sobotni skupni nastop, tako da bo ogled omogočen vsem, ki boste prišli v Brežice na jubilejno srečanje, pa tudi vsem drugim obiskovalcem prireditve. Še več, razstavo si bo v času obratovanja Športne dvorane Brežice možno ogledati še cel teden po otvoritvi.
V priponkah so vabilo, prijavnica, program skupnega srečanja ter urnik aktivnosti. Prosimo vas, da izpolnjeno prijavnico najpozneje do 23. marca vrnete po e-pošti kene@siol.net.
Franc Kene, LPZ Globoko
Lovci Lovske zveze Maribor so v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Starše 8. februarja 2024 organizirali praznični lov na lisice in šakale. Udeležilo se ga je 140 lovk in lovcev in 16 psov iz vseh koncev Slovenije.
To je bil drugi lov te vrste, zanimanje in število udeležencev kaže, da postaja tradicionalen. V lov so nas z ubranimi glasovi trobil popeljali rogisti Lovske zveze Maribor z okrepitvijo rogista iz sosednje Avstrije in kolega iz Prekmurskih rogistov. Prisotne so pozdravili starešina LD Starše Janko Sitar, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Nagovoril jih je tudi gospodar LD Starše Uroš Lepej, ki je na ta dan prevzel organizacijo in odgovornost vodje lova.
Uspešnost dela lovcev v pogonu in psov, je bila videna ob pozdravu lovini. Pred zborom sta bila položena dva šakala, lisjak in zajec, ki ni uspel uteči nemški žimavki ter siva vrana. Vsi uplenitelji so prejeli čestitke za lovski blagor. Sledilo je druženje ob pogostitvi, ki so jo pripravili zavzeti člani LD Starše.
Še enkrat hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi lova in na snidenje 2025 v LD Kungota!
Marjan Gselman
Tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze je odpovedano.
Lovski veleslalom bi moral potekati 9. marca 2024 na smučišču Črna, a so ga zaradi pomanjkanja snega žal morali odpovedati, so sporočili organizatorji – Lovskogojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza.
LGB Črna na Koroškem
Lovska zveza Slovenije je z znakom za lovske zasluge odlikovala pogumne in požrtvovalne lovce Lovske družine (LD) Rižana, ki so v začetku februarja iz strme brežine rešili ponesrečeno voznico. LD Rižana pa je prejela listino Lovske zveze Slovenije.
Lovca Mladena Miklavčiča, Bojana Švaba ter lovskega pripravnika Borisa Cunjo iz LD Rižana je danes sprejel predsednik Lovske zveze Alojz Kovšca in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost in nesebično pomoč človeku v stiski. Ob tej priložnosti jim je podelil znak za lovske zasluge. Predsednik LD Rižana Fabio Steffe pa je v imenu lovske družine prevzel listino Lovske zveze Slovenije.
Osrednja slovesnost ob jubileju Lovske družine (LD) Dobrava bo 15. junija, ko bo pri lovskem domu veliko zborovanje lovcev osrednjih Slovenskih goric.
Na prvem letošnjem delovnem posvetu so člani LD Dobrava v Slovenskih goricah namenili največ pozornosti pripravi letnega načrta upravljanja z loviščem in praznovanju 70-letnice ustanovitve tega, danes 36 članskega kolektiva zelene bratovščine. Sklenili so, da bodo imeli svečani občni zbor 2. marca in osrednje praznovanje z zborovanjem lovcev iz osrednjih Slovenskih goric 15. junija pri lovskem domu v Dobravi. Imenovali so organizacijski odbor za pripravo praznovanja, ki ga bo vodil starešina Franc Slekovec, njegovi člani pa so še Vlado Steinfelser, Peter Rajniš, Danilo Muršec in dr. Marjan Toš.
Lovska družina se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Upravlja z okoli 3.500 hektari nižinskega lovišča, ki se zaradi nagle urbanizacije in ograjevanja zelo krči, tako da je lovnih površin že manj kot 3.000 hektarov. Pobrateni so z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Dobravški lovci so zaskrbljeni zaradi nenehnih sprememb in slabšanja naravnega okolja za divjad. Ti procesi so se začeli že po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja in se stopnjevali. Že sredi 80-tih let je naravno okolje postalo močno osiromašeno za malo divjad. Posledica sprememb v okolju so v zadnjih letih že usodne. Najbolj za poljsko jerebico, ki je več nimajo v lovišču. Zelo redki so fazani in prepelice, se je pa nekoliko popravila številčnost zajcev.
Danes imajo v lovišču zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo race mlakarice. V lovišču so še jazbeci, ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.
Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam leta 1963 uredili večji dom s prvim streliščem za glinaste golobe. Med leti 1972 – 1974 so s prostovoljnim delom članov in s prispevki domačih kmetov v obliki lesa zgradili moderni lovski dom, ki še danes služi svojemu namenu. Ob njem imajo tudi gospodarski objekt z zbiralnico za uplenjeno divjad in strelišče za glinaste golobe ter za letni preizkus risanega orožja.
Dom je bil v času priprav na osamosvojitveno vojno in med vojno leta 1991 pomembna postojanka slovenske Teritorialne obrambe. Uporabljajo ga lahko tudi občini Sv. Trojica in Cerkvenjak, gasilska društva in osnovni šoli ter vrtca. Ob njem se radi ustavljajo tudi sprehajalci in nabiralci gozdnih sadežev, borovnic in gob. Lovska družina za vzdrževanje doma in okolice zgledno skrbi.
Marjan Toš
Peta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana bo letos potekala v marcu. Zavihajmo rokave!
Vsi, ki boste sodelovali na krvodajalski akciji ter nam posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli darilo darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik (“buff”).
Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.
Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je objavila koledar strelskih tekmovanj v letu 2024.
april | ura | |
20.4.2024 | odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Markovci | 10:00 |
maj | ||
11.5.2024 | odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Šentlambert | 10:00 |
12.5.2024 | odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko | 9:00 |
25.5.2024 | odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane LD Sinji vrh | 10:00 |
26.5.2024 | odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko | 9:00 |
junij | ||
9.6.2024 | odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko | 9:00 |
15.6.2024 | odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Slovenj Gradec | 10:00 |
30.6.2024 | odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko | 9:00 |
avgust | ||
24.8.2024 | državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane | 9:00 |
25.8.2024 | državno prvenstvo v strelski kombinaciji za superveterane | 9:00 |
september | ||
14.9.2024 | državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca | 9:00 |
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Lovci Lovske družine (LD) Rižana so 4. februarja 2024 z odločnim ukrepanjem iz strme brežine rešili ponesrečeno voznico in ji z veliko požrtvovalnostjo rešili življenje. Za nesebično pomoč človeku v stiski jih bo Lovska zveza Slovenije odlikovala z znakom za lovske zasluge; LD Rižana, katere člani so, pa bo prejela Listino Lovske zveze Slovenije.
73-letna voznica iz Kopra se je vozila pod Kraškim robom pri Bezovici v smeri Podpeča in je namesto v levi ovinek zapeljala naravnost izven vozišča ter pristala na strmi brežini, kjer se je na srečo avto ustavil. Lovec Mladen Miklavčič in njegova žena sta med vožnjo iz smeri Podpeča proti Bezovici na levi strani opazila obris zadnjega dela vozila, Mladen je obrnil vozilo in slišal trobljenje. Ustavil je, pogledal čez rob brežine in opazil manjše vozilo, ki je sicer obstalo na grmu, a je bilo v nevarnosti, da zdrsne v 50-metrski prepad.
Mladen se je približal vozilu in za volanom opazil poškodovano voznico, ki je kljub težkemu položaju uspela poklicati hčerko. Izročila mu je telefon, da je njeni hčerki povedal, kje se je nesreča zgodila. Tako kot je bilo nujno rešiti voznico, je bilo še nujnejše privezati vozilo, ki je nihalo na grmu. Na pomoč je poklical lovskega pripravnika Borisa Cunjo, ki je bil v bližini s terenskim vozilom, na katerega sta z močnimi pasovi uspela privezati viseče vozilo. V tem trenutku je iz Zazida pripeljal lovec Bojan Švab, ki je bil namenjen na delovno akcijo, in je imel s sabo tovorne pasove. Bojan je oba lovca privezal in ju počasi in previdno spuščal po brežini do poškodovane voznice, ki je bila zmedena in manj odzivna.
Na kraj nesreče je prispela tudi hčerka poškodovane voznice in jo bodrila. Voznico so nameravali potegniti iz vozila, a jih je hčerka še pravočasno opozorila, da je imela mama pred kratkim operacijo hrbtenice. Zato lovca voznice nista izvlekla po brežini, ampak sta jo v težkem položaju kar 40 minut, do prihoda gasilcev, policistov in reševalcev varovala in grela, da se ni podhladila. Hčerki so lovci omogočili, da je poškodovano mamo za trenutek objela, da se je ta pomirila, nato pa izgubila zavest. Mladena in Borisa ter poškodovano voznico je Bojan varno držal, da niso zdrsnili po brežini. Poškodovano voznico so nato prevzeli reševalci in jo odpeljali v izolsko bolnišnico.
Obema lovcema so noge po 40 minutah klečanja v visečem položaju popolnoma otrpnile, zato je bilo treba iz brežine pomagati tudi njima. Policija je kraj zavarovala, usmerjala promet in opravila ogled. Gasilci gasilske brigade Koper so vozilo izvlekli do varnega mesta. Na pomoč sta prihitela tudi predsednik LD Rižana Fabio Steffe in lovec Tomaž Rutar ter pomagala pri odstranitvi vozila.
Predvidena delovna akcija se je za lovce LD Rižana 4. februarja 2024 tako končala precej drugače, kot je bilo načrtovano.
V Lovski zvezi (LZ) Maribor so začeli letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov za teoretični del lovskega izpita.
Izobraževanje poteka v skladu z učnim načrtom in programom teoretičnega strokovnega usposabljanja lovskih pripravnikov, ki velja v Lovski zvezi Slovenije. Med predavatelji so ugledni strokovnjaki različnih strok, od lovstva, biologije, ekologije, gozdarstva, zgodovine, kinologije, upravljanja z orožjem in lovske zakonodaje.
LZ Maribor je bila pred tremi desetletji prva v Sloveniji, ki je preizkusila zdajšnji model izobraževanja v slovenskem lovstvu. Zaradi bogatih izkušenj se nenehno zavzemajo za kakovostne učne načrte in za sodobno učno tehnologijo, brez katere si danes ni mogoče predstavljati kakovostnega pouka. Še posebej o biologiji in ekologiji divjadi, pa tudi o lovski kinologiji, šegah in navadah. Pred začetkom tečaja so morali lovski pripravniki opraviti praktični del lovskega izpita v svojih matičnih lovskih družinah in preizkus varnega ravnanja z orožjem.
Marjan Toš
Kulturno društvo Globoko – Lovski pevski zbor Globoko v okviru jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo 8. junija v Brežicah, razpisuje fotografski natečaj z naslovom »Narava in divjad«. Rok za prijave je do vključno 3. maja 2024.
Na natečaju lahko sodelujejo profesionalni in ljubiteljski fotografi iz Slovenije in zamejstva, ki so člani slovenske lovske organizacije.
Teme natečaja so:
Prispele fotografije bo ocenjevala tričlanska žirija, ki bo za razstavo izbrala 12 fotografij iz vsake razpisane teme. V vsaki razpisani temi bo podeljeno zlato, srebrno in bronasto priznanje.
Najboljše fotografije bodo predstavljene na razstavi. Odprtje razstave s podelitvijo priznanj bo v petek, 7. junija 2024, ob 20 uri, v 1. nadstropju Športne dvorana Brežice. Razstava bo na ogled do petka, 14. junija 2024.
Podrobnejše informacije so dostopne TUKAJ. Prijavnica je na voljo TUKAJ.
Vabljeni k sodelovanju!
Na Lovski zvezi Slovenije v teh dneh potekajo konstitutivne seje komisij Upravnega odbora LZS.
Sklicatelj konstitutivnih sej komisij je predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Na sejah sodeluje tudi podpredsednik LZS Marjan Gselman, ki je zadolžen za delo organov in komisij, pri določenih sejah pa tudi podpredsednik LZS Miran Štrukelj, ki je zadolžen za delo Strokovne službe LZS.
Ob zaključku konstitutivne seje Komisije za lovskočuvajsko službo je predsednik LZS podelil znak za lovske zasluge III. stopnje članu komisije Marku Jonozoviču. Marko je bil član Komisije za lovskočuvajsko službo že v prejšnjem mandatu, je predavatelj lovskim pripravnikom in tudi član Komisije za lovskočuvajske izpite. Priznanje mu je bilo podeljeno zaradi njegovega doprinosa pri delu obeh komisij.
Marko, čestitke!
S. F. K.
Lovska Zveza (LZ) Maribor, ki opravlja strokovne naloge tudi za Pohorsko lovskoupravljavsko območje (LUO), je pripravila »kategorizacijo« – pregled in oceno odstrela in izgub divjadi iz lovišč v letu 2023.
Gre za strokovno oceno in analizo odstrela ter izgub zaradi prometa, bolezni in drugih vzrokov, kar je vse vključeno v skupni odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišča. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Božidar Kunej, je potekala kategorizacija na visoki in strokovni ravni, saj so se v vseh lovskih družinah zelo potrudili, vzorno pripravili vse trofeje, dokumentacijo in statistiko odvzema divjadi iz lovišč.
Strokovnjaki so ocenili, da je bilo upravljanje z lovišči v prvem letu veljavnosti dvoletnega načrta LUO odgovorno in skrbno, saj so predvsem z odstreli in dokumentiranimi podatki o izgubah izpolnili obveznosti in pričakovanja. Zaradi dobrih odvzemov so lovci veliko pripomogli k uravnavanju številčnosti rastlinojede divjadi v gozdni in kmetijski pokrajini celotnega območja.
Primerna in uravnana številčnost je pripomogla tudi k manjšim izgubam v prometu in kar je še posebej dobro, k manjšemu morebitnemu obsegu škod. Gre za obsežno LUO, ki se razprostira od Maribora do Pece in južnega dela Pohorja, je še povedal Kunej in dodal, da bodo po posameznih lovsko gojitvenih bazenih (LGB) tudi letos na ogled razstave uplenjenih trofej (jeleni, gamsi, srnjaki, divji prašiči). Razstave bodo na ogled najširši javnosti, ne samo lovcem.
V Dravski dolini povoženih 6 bobrov, ki so zavarovana živalska vrsta
Iz zbranih statističnih podatkov o odvzemu posameznih vrst divjadi, v katere pa niso vštete številke odvzema v Lovišču s posebnim namenom (LPN) Pohorje, je bilo v vseh loviščih največ odvzete srnjadi, in sicer skupaj 3.847 osebkov, 565 osebkov jelenjadi, 20 damjakov, 29 muflonov, 357 gamsov in 569 divjih prašičev.
Od male divjadi je bilo odvzetih 377 lisic, 178 jazbecev, 214 kun, 529 sivih vran in sedem šakalov (dva sta bila povožena). Pod kolesi avtomobilov je končalo tudi šest bobrov v Dravski dolini, ki so sicer zavarovana živalska vrsta in se počasi širijo ob vodotokih tudi po mnogih loviščih tega LUO.
Marjan Toš
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je 26. januarja sestal s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem v prostorih Pomurskega sejma.
Tema sestanka je bila sodelovanje Lovske zveze Slovenije na letošnjem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni, ki bo potekal od 5. do 7. aprila 2024. Vsebina sejma bo nekoliko drugačna, kot doslej; bodo pa na sejmu potekale različne lovske aktivnosti, predstavljena bo lovska kinologija, lovska kultura, kulinarika in še kaj.
Predsednik LZS bo predsedoval tudi programskemu svetu za organizacijo sejma v Gornji Radgoni. Na programskem svetu bodo prisotni vsi deležniki sejma, ki bodo pripravili konkreten program dogajanja na sejmu.
S. F. K.
Komisija za prireditve Kinološke zveze Slovenije je objavila koledar lovskih kinoloških prireditev za leto 2024.
Koledar lovskih kinoloških prireditev za leto 2024 je dostopen TUKAJ. Objavljen je tudi v zavihku lovska kinologija.
Evropska komisija je obvestila Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o potrjenem prvem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v Črni gori, v regiji Kovači, v občini Nikšić.
Lovci lokalnega lovskega društva so 12. januarja 2024 blizu meje z Bosno in Hercegovino našli 2 poginjena divja prašiča. O najdbi so nemudoma obvestili pristojno veterinarsko organizacijo in uradnega veterinarja. Na lokaciji najdbe so izvedli razkuževanje ter druge predpisane biovarnostne ukrepe, neškodljivo odstranili trupla in odvzeli vzorce za preiskavo na APK. Vzorci so bili poslani v Diagnostični veterinarski laboratorij, kjer so 14. januarja 2024 z metodo PCR v realnem času, potrdili APK.
Pristojni organi Črne gore so o potrditvi APK obvestili WOAH in Evropsko komisijo (preko sistema ADIS) in uvedli prepoved izvoza izdelkov iz prašičjega mesa v EU.
Vir: UVHVVR
Upravni odbor Lovske zveze Slovenije v mandatu 2024 – 2028 se je sestal 26. januarja 2024 na konstitutivni seji v Prosenjakovcih. Člani so izvolili oba podpredsednika LZS ter imenovali člane komisij, Uredniškega odbora Lovca in Strokovno-znanstvenega sveta.
Konstitutivne seje Upravnega odbora (UO) LZS se je udeležilo 32 od 34 članov – poimenski seznam članov UO LZS je objavljen TUKAJ.
Člani UO LZS so izvolili oba podpredsednika LZS: Miran Štrukelj je postal podpredsednik LZS, odgovoren za delo Strokovne službe, Uredništvo glasila Lovec, Zlatorogove knjižnice in spletne strani LZS, Marjan Gselman pa podpredsednik LZS, odgovoren za delo organov in komisij.
Upravni odbor LZS je ugotovil, da predsednik LZS Alojz Kovšca izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta direktor Strokovne službe LZS in bo do izteka mandata predsednika LZS poklicno vodil Strokovno službo LZS.
Upravni odbor LZS je imenoval tudi člane vseh komisij in delovnih teles LZS – poimenski seznam članov komisij je objavljen TUKAJ. Konstitutivne seje komisij in delovnih teles bodo sklicane v februarju.
Lovska razstava – razstava trofej uplenjene divjadi v Gorenjskem LUO v letu 2023 je bila na ogled od 20. do 21. januarja 2024 v Domu Janeza Filipiča v Naklem.
Razstavo trofej, ki je bila zasnovana in postavljena na visokem profesionalnem nivoju, sta organizirala OZUL Gorenjskega LUO in Zveza lovskih družin (ZLD) Gorenjske. Najbolj množično je bila zastopana jelenjad, srnjad, gamsi in mufloni.
Pozdravni nagovor ob odprtju razstave, ki so jo popestrili tudi rogisti in lovski kvartet, je podal predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki se je ob tej priložnosti zahvalil gorenjskim lovcem za podporo na volitvah. Predsednik ZLD Gorenjske Peter Belhar se je zahvalil lovcem, ki so prostovoljno postavili razstavo in obenem prevzeli del stroškov. Razstave trofej se je udeležil tudi župan občine Naklo Ivan Meglič.
“Na razstavi so prikazani eksponati, ki prikazujejo vrh, krono stanja divjadi po posameznih loviščih v gorenjski regiji. Ob ogledu boste lahko ugotovili, da je mogoče v naših loviščih še vedno najti vitalne in kakovostne živali z vrhunskimi trofejami. Dejstvo, ki nas navdaja z optimizmom in spodbudo za nadaljnje delo,” je povedal predsednik OZUL Gorenjskega LUO Andrej Avsenek. Zahvalil se je tudi podpredsedniku ZLD Gorenjske Mitji Čepinu, ki je bil vztrajen pobudnik, sodelujoč pri zagotavljanju donaciji in delaven pri postavitvi razstave.
Avsenek je izpostavil, da razstava šestih ključnih vrst divjadi pove, da se razmere v gorenjskih loviščih spreminjajo. Spremembe so kompleksne in posledica dejavnikov, na katere lovci nimajo vpliva. “Poleg globalnih klimatskih sprememb gre tudi za lokalne vplive, pritiske ljudi, kmetijstvo, prometno infrastrukturo. Vsi ti dejavniki, ki imajo večinoma negativne vplive na divjad, nas skrbijo in nas zavezujejo, da se bomo morali kot skrbniki lovišč odločneje postaviti v bran divjadi in naravnemu okolju.” Po besedah Avseneka je potrebno omeniti tudi velike zveri, predvsem volka, ki močno vpliva na populacije jelenjadi, muflonov in tudi srnjadi.
France Ekar
Na Lovski zvezi Slovenije obžalujemo pokol damjakov v obori v občini Pesnica. Ni prav, da se dogajajo takšne stvari. Radi pa bi javnost obvestili o tem, da imamo lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo.
Prvo merilo je zakon o divjadi in lovstvu, drugo je lovski etični kodeks. Zakon o divjadi in lovstvu lovcem ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa nam ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni potrebno.
Psi, ki napadejo druge živali so v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in oceniti, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju.
Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogarkoli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdorkoli, ki je oborožen, tako žival usmrtil. Lovci nismo upravičeni odvzeti življenje živali, ki ni lovna divjad, ki je v človeški oskrbi, in za katero so zadolženi drugi. To je odgovornost lastnikov in odgovornih organov, to je veterinarske inšpekcije, ki odredi, kako se s to živaljo ravna.
Naj ljudje ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali.
Lovska zveza Slovenije
Lovskogojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza prirejata in vabita na tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze. Tekmovanje bo v soboto 9. marca, z začetkom ob 10. uri na smučišču v Črni na Koroškem.
Tekmovalci bodo tekmovali v naslednjih starostnih skupinah:
Startnina za posameznega tekmovalca znaša 25,00 € in vključuje smučarsko karto, stroške izvedbe tekmovanja in toplo malico. Za otroke lovcev se plača le smučarsko karto v vrednosti 10,00 € (v kolikor karto že imajo, plačilo ni potrebno, jih je pa potrebno prav tako prijaviti za tekmovanje)!
Prvi trije tekmovalci v starostnih skupinah in tri najboljše ekipe bodo prejeli pokale. Udeležba lovcev na tekmovanju je obvezna v lovski opravi, razen za lovke, žene lovcev in otroke (je pa zaželena)! Tekmovalcu brez lovske oprave se bo k doseženemu času prištelo 5 sekund.
PRIJAVE: (ime, priimek, članstvo LD in datum rojstva) pošljite na e-naslov: bostjan.jasmina@siol.net (dodatne informacije: po tel.: 041/830-438 – Boštjan).
PRIJAVNINO nakažite na TRR: SI56 0246 6026 2448 564 (DOLK ČRNA NA KOROŠKEM, BISTRA18, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM ) najkasneje do 6. 3. 2024! Prijav po 6. 3. 2024 ne bodo mogli upoštevati.
ZBOR TEKMOVALCEV bo od 9.15 – 9.30 ure na smučišču (Brunarica), kjer bo razdelitev štartnih številk!
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost!
Veselimo se vaše udeležbe. LOVSKO – ŠPORTNI POZDRAV!
LGB Črna na Koroškem
Strelec Franček Gorazd Tiršek je postal parašportnik leta 2023. Laskavi naziv mu je na včerajšnji slavnostni prireditvi podelila Zveza za šport invalidov – Paralimpijski komite Slovenije.
Franček Gorazd Tiršek, ki je tudi član Lovske družine Gornji Grad in prejemnik zlatega znaka za lovske zasluge LZS, je nagrado za najboljšega športnika leta dobil že sedmič.
Kot so zapisali v Ekipi24, je Franček Gorazd Tiršek že vrsto let sinonim za vrhunskost. To je potrdil tudi v letu 2023, ko je imel nemalo težav s svojo puško. Za nameček so mu avgustovske poplave doma naredile škodo in preprečile trening pred evropskim prvenstvom. A je šampion iz Gornjega Grada spet potrdil svoje mojstrstvo v ključnih trenutkih: na Nizozemskem je postal evropski prvak, na svetovnem prvenstvu v Peruju pa je osvojil bron. Že evropski naslov pa je bil dovolj za uvrstitev na paralimpijske igre v Parizu, kjer bo vnovič sodil v najožji krog kandidatov za najvišja mesta.
Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).
Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.
Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.
Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.
Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu
V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.
Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39 in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.
Marjan Toš
Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal Oseka 2024.
Kot je povedal predsednik SD Vlado Steinfelser, se je vnovič zbralo veliko športnih in lovskih strelcev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi so bila tudi nekatera zveneča imena discipline trap in seveda lovski strelci – veterani. Po športnem merjenju moči je pokal Oseka osvojil prekaljeni strelec Marko Perko pred Nejcem Kajzarjem in Alenom Miheličem, vsi SD Osek.
V ekipni konkurenci so slavili domačini iz SD Osek pred LD Videm ob Ščavnici in SD Velka. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v športni disciplini trap, v kateri je zmagal Peter Hul iz SD Sokol pred bratom Štefanom Hulom iz istega SD in Alenom Miheličem iz SD Osek. Zaradi velikega obiska strelcev so morali nekatere celo odkloniti, je povedal Steinfelser in se vsem strelcem zahvalil za športno sodelovanje.
Marjan Toš
Novi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca z današnjim dnem, 15. januarjem 2024 prevzema vodenje zveze. Z dosedanjim predsednikom mag. Ladom Bradačem sta dogovorila še zadnje podrobnosti in podpisala primopredajni zapisnik.
Alojz Kovšca je bil za predsednika Lovske zveze Slovenije za štiriletno mandatno obdobje izvoljen na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2023 v Novem mestu. Na tajnih volitvah je s 55 prejetimi glasovi premagal protikandidata Darka Buta. Glasovalo je 109 od skupno 112 delegatov.
Alojz Kovšca se je rodil 13. 9. 1965, stanuje v Veliki Račni pri Grosupljem. Po izobrazbi je častnik oklepnih enot, univerzitetni diplomirani politolog-obramboslovec, urarski mojster in zlatar-filigranist. Tekoče govori angleško, hrvaško in srbsko. Dosedanje izkušnje v organih upravljanja: dva mandata v krajevni skupnosti, en mandat v občinskem svetu Grosuplja, štiri mandate predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad, pet mandatov v skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in štiri mandate v Upravnem odboru OZS, tri mandate v državnem svetu, od tega je bil en mandat predsednik Državnega sveta RS. Je član in aktualni starešina Lovske družine (LD) Kozlek – Ilirska Bistrica, prej je opravljal funkcijo člana in podpredsednika Disciplinske komisije LD. Po najboljših močeh želi prispevati k razvoju lovske organizacije, ohranitvi tradicionalnih vrednost in slovenske kulturne dediščine.
V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki Upravnega odbora Kinološke zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva Maribor pod vodstvom predsednika Zdravka Brezovška.
Delovnega srečanja so se udeležili tudi člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom. Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja med lovsko in kinološko organizacijo.
Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in razvili novi društveni prapor.
Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih Kinološke zveze Slovenije. Nadaljevali bodo tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj Kinološke zveze Slovenije.
Marjan Toš
Konec leta 2023 se je zaključil terenski del projekta ‘Ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!
Po osmih letih (zadnja ocena številčnosti po tej metodi je bila izvedena leta 2015) ponovno poskušamo ugotoviti številčnost rjavega medveda v Sloveniji s pomočjo zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev medveda (iztrebkov). Pri vzorčenju smo tudi tokrat bili glavni akterji lovci, ki smo ponovno pokazali, da smo nepogrešljiv del tovrstnih raziskav. S poznavanjem terena in številčno terensko mrežo nudimo oporo znanstvenikom, ki z najnovejšimi matematično-statističnimi metodami na podlagi zbranih vzorcev lahko podajo odgovor na v preteklosti velikokrat kontroverzno vprašanje ‘koliko medvedov je pri nas?’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!
V celotni shemi monitoringa je sodelovalo kar 151 lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine. Od tega 31 loviščem ni uspelo zbrati vzorca iz različnih razlogov. Eden najbolj verjetnih je zagotovo ta, da so to lovišča, v katerih se medvedi zelo redko pojavljajo oziroma se na teh območjih tekom leta slučajnostno pojavljajo le posamični osebki in je zaznava iztrebka bistveno manj verjetna kot v osrednjem delu populacije. Ker je osrednji del naše populacije medveda južno od avtoceste Ljubljana – Koper in Ljubljana – Zagreb, je na tem območju bil zbran največji delež vseh vzorcev.
Vse lovske družine, ki so uspele zbrati vsaj en vzorec, se s tem ne bi mogle pohvaliti brez zavzetih in odgovornih lovcev, ki na terenu poskrbijo, da ob opaženem iztrebku le-tega povzorčijo. Zato ne moremo zaobiti podatka, kolikšna terenska mreža se je vzpostavila v obdobju vzorčenja (obdobje med septembrom in decembrom 2023). Skozi izvajanje terenskega dela monitoringa smo vzorec prejeli od 724 različnih lovcev, kar predstavlja skoraj 4 % vseh lovcev v Sloveniji, pri čemer se moramo zavedati, da skoraj dve tretjini lovskih družin in posledično tudi lovcev v monitoring sploh ni bilo vključenih. Če k temu številu dodamo še revirne gozdarje, poklicne lovce in prostovoljce, se število povzpne na skoraj 1.000 oseb. Dejansko število ljudi oziroma lovcev, ki je sodelovalo pri monitoringu (beri: je prejelo komplet za vzorčenje) in jim iztrebka ni uspelo najti, pa je še bistveno višje.
S takšnimi akcijami lovci dokazujemo, da prispevamo k dobrobiti družbe in splošno dvigujemo ugled lovstva v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. Smo ena redkih držav na evropskem nivoju, ki tako pomembno nalogo lahko zaupa lovcem in ki je realizirana na zavidljivem nivoju.
Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS
V veterinarski ambulanti Hrpelje so ponovno potrdili bolezen Aujeszkega pri treh lovskih psih, ki so bili v stiku z okuženim divjim prašičem na Obali. Bolezen je smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča.
Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.
Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov
V veterinarski ambulanti Hrpelje priporočajo, da lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.
Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov
Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.
Leto 2024 je za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in za slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto bomo obeleževali 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka in prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju.
Podpis zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka 1. julija 1924 je bil pomemben mejnik v zgodovini razvoja naravovarstva in prizadevanj za zavarovanje dela Julijskih Alp v obliki edinega narodnega parka v Sloveniji. Spodbudil je širjenje naravovarstvene ideje. Čeprav so se prizadevanja za to začela že mnogo prej, je bil s podpisom zakupne pogodbe prvič na Slovenskem vzpostavljen določen pravni varstveni režim, katerega cilj je ohranjanje narave.
Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer je obsegal približno 1.400 hektarov. Zakupna doba je bila določena na 20 let, to je do 1. julija 1944, določena je bila tudi letna zakupnina. Park ni bil razglašen za stalno, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna pogodba se je formalno iztekla 1. julija 1944, njeno podaljšanje ali sprememba sta bila zaradi druge svetovne vojne odrinjena na stran, po zaključku vojne pa je bilo treba začeti znova.
Slogan obeleževanja jubileja: Varstvo je obstoj
Obeleževanje 100-letnice poteka pod sloganom Varstvo je obstoj. Gre za opozorilo, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci …
Tedanje prvo zavarovano območje sodi v danes edini narodni park v državi, Triglavski narodni park, ki se razteza na skorajda 84.000 hektarih. To pomeni, da je našim predhodnikom uspelo ohraniti naravo, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zasluži največjo možno skrb. Ključnega pomena pri tem so ljudje – ne samo tisti, ki so snovali in uresničevali idejo o zavarovanju, pač pa tudi tisti, ki so jo v stoletju od prvega zavarovanja do danes udejanjali in ki to še vedno počnejo. Le ljudje, ki se zavedajo njunega pomena in neprecenljivosti, lahko ohranjajo naravo in vzdržujejo podobo kulturne krajine v Triglavskem narodnem parku.
Poklicni lovski čuvaji Zavoda za gojitev divjadi Triglav so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki
Po odloku o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« leta 1961 je bil dvajset let pozneje (leta 1981) sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku. Park je takrat obsegal 83.807 hektarov. Izvršni svet Republike Slovenije je za izvajanje upravljavskih nalog pooblastil Zavod za gojitev divjadi Triglav s sedežem na Bledu, ki je operativno že dolgo časa deloval na večjem delu po novem zavarovanega območja.
Poglavitna dejavnost Zavoda za gojitev divjadi je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo gorskih koč, najboljše poznavalce razmer na terenu in utečeno ekipo lokalnih poklicnih lovskih čuvajev. Ti so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki pri nas.
Vabilo k sodelovanju
Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem 100-letnice je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Med prvimi dogodki obeleževanja jubileja bo odprtje filatelistične razstave na temo Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki, ter razglednic na temo Slovenska planinska pot. Dogodek bo v petek, 26. januarja ob 17. uri v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Predstavljena bo tudi priložnostna znamka Triglavskega narodnega parka, ki jo bo ob stoletnici izdala Pošta Slovenije. Znamka oziroma poštne pošiljke bodo ta dan na Pošti Bled žigosani s pripadajočim žigom prvega dne, ki bo na tej pošti na voljo še naslednjih 14 dni. Priložnostna znamka s podobo Triglava bo izšla v nominalni vrednosti B, kar zadošča za pošiljanje navadnih pisem in razglednic v domačem prometu.
Sicer pa bi radi jubilej v Javnem zavodu Triglavski narodni park obeleževali tudi skupaj z organizacijami, partnerji, posamezniki, društvi … K snovanju skupnih dejavnosti vabimo vse, ki bi se nam na kakršen koli način želeli pridružiti. S svojimi predlogi, pobudami in vprašanji o obeleževanju 100-letnice se na nas lahko obrnete po e-pošti na naslov triglavski-narodni-park@tnp.gov.si. Veseli bomo vašega odziva.
Aktualno dogajanje, povezano z obeleževanjem 100-letnice, pa je na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park predstavljeno v posebnem zavihku z naslovom 100-letnica oziroma na spletnem naslovu https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/
Pripravili sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.
Pregledali so enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci.
Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij.
Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi
Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska.
Po podatkih UVHVVR je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri naslednjih vrstah: labod grbec, črni labod, velika uharica, siva čaplja, kanja, kokoš, domači vrabec, rečni galeb, navadna čigra, bela štorklja in žerjav. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2023 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Strokovna služba Lovske zveze Slovenije prejema številna vprašanja lovskih družin glede plačila članarine za tekoče leto. Zato tudi letos objavljamo pojasnilo računovodstva.
V kolikor se je stanje članstva v lovski družini (LD) med 1. decembrom in 30. aprilom spreminjalo in se stanje članstva NE ujema s prejetim računom, lahko lovska družina naredi sledeče:
Računov v računovodstvu med letom NE MOREJO popravljati in stanje članstva urejajo z DOBROPISI na dan 30. april in 30. november leta, za katerega se zaračunava članarina.
50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije bo potekalo v soboto, 8. junija 2024, v športni dvorani v Brežicah, Černelčeva cesta 10, 8250 Brežice.
Vsakoletna prireditev, ki smo jo poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE«, obsega predstavitev lovske kulture, kar poleg predstavitve lovskih pevskih zborov in skupin lovskih rogistov zajema tudi predstavitev likovnih, fotografskih in literarnih del ter ostalega kulturnega ustvarjanja znotraj slovenskega lovstva.
Prvo obvestilo z okvirno časovnico srečanja in scenosledom skupnega nastopa ter notnim gradivom za udeležence je na voljo v zavihku Lovska kultura/ Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.
Na spletni strani in Youtube kanalu LZS je na ogled decembrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
Decembrska oddaja Dober pogled se začenja v Novem mestu, kjer je 19. decembra 2023 potekal občni zbor Lovske zveze Slovenije ter volitve novega predsednika in organov LZS za obdobje 2024-2028.
Koroški lovci so se v Mislinji družili na že 17. Dnevu koroške lovske kulture. Konec leta 2023 sta Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije pripravili tradicionalno skupno novinarsko konferenco. V Zlatorogovi galeriji LZS je bila odprta kiparska in slikarska razstava “Zeleni dom” avtorja Branka Žuniča, ki je na ogled do konca januarja.