Zlata plaketa ZLD Gorenjske Branetu Galjotu

Branko Galjot iz Kranja, ki ga lovski tovariši poznamo bolj po imenu Brane, je konec lanskega leta dopolnil 85 let. Letos pa mineva polnih 57 let njegovega članstva v slovenski zeleni bratovščini.

Foto: Brane Galjot v družbi lovskih prijateljev. Foto: Alenka Brun

Pred dnevi so se zato zbrali Branetovi najožji lovski tovariši v lovski sobi gostilne Pr’ Bizjak na Zgornji Beli in skupaj nazdravili obema jubilejema enega najuglednejših gorenjskih in slovenskih lovskih in gozdarskih strokovnjakov. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Gorenjske Peter Belhar slavljencu podelil najvišje priznanje te zveze, zlato plaketo.

Brane je diplomiral na Fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani. V lovske vrste je vstopil leta 1962. Najprej je bil redno zaposlen na Gozdnem gospodarstvu v Kranju, nato pa nekaj časa tudi na Lovski zvezi Slovenije. Od leta 1974 in vse do upokojitve je opravljal funkcijo tajnika v ZLD Gorenjske v Kranju. Z bogatim strokovnim, raziskovalnim in publicističnim delovanjem se je trajno vpisal v slovensko lovsko zgodovino in med najbolj prepoznavne lovske osebnosti na Gorenjskem.

Voščilo predsednika ZLD Gorenjske Branetu Galjotu. Foto: Alenka Brun

Kot je o njem povedal dolgoletni prijatelj in sodelavec mag. Franc Ekar, je Brane »najlepši primer naravovarstvene osebnosti, ki je v največji meri združevala teorijo in prakso. Tega se je navzel od velike gorenjske gozdarske in lovske avtoritete, ing. Miloša Keliha, pa tudi od drugih gozdarsko-lovskih strokovnjakov. Eden največjih Branetovih raziskovalnih in publicističnih uspehov je zbirka in zapis Kronika gorenjskega lovstva za obdobje od leta 1946 do 1997. Rezultati njegovega raziskovalnega dela so opogumili gorenjsko zvezo, da je leta 1998 nastala bogata publikacija Naših petdeset let – zbornik Zveze lovskih družin Gorenjske. V njej je vsebinsko in delovno predstavljenih vseh 28 gorenjskih lovskih družin«.

Trajni pečat in globoke sledi je Brane pustil tudi v Karavanškem sporazumu in v mnogih med mejnih in meddržavnih projektih Slovenije in Avstrije na področju varstva okolja, narave in divjadi. Velik pečat je pustil tudi v loviščih lovskih družin, katerih član je bil. Zdaj je v družbi lovskih tovariš v LD Šenčur. Želimo mu še veliko zdravja in dober pogled!

Dr. Marjan Toš

Slovensko goriško lovskoupravljavsko območje: upravljanje v letu 2024

Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so opravili pregled in kategorizacijo odvzema divjadi iz lovišč lovskih družin (LD), ki so vključene v Slovensko goriško lovskoupravljavsko območje (SOZUL). Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov.

Strokovna komisija pri delu. Foto: Božidar Kunej

Lanski skupni odvzem srnjadi (odstrel in izgube) je znašal 2.345 osebkov obeh spolov, od tega 1.183 osebkov moškega in 1.162 ženskega spola. Iz lovišč je bilo odvzetih pet glav jelenjadi (dva moški spol, tri ženski spol) in prav tako pet jelenov damjakov, ki so pobegnili iz obor (štiri moškega in enega ženskega spola). Visok, a vendarle manjši, kot v letu 2023, je bil odvzem divjih prašičev, saj je znašal 123 osebkov (61 moški in 62 ženski spol). Izjemno visok je bil odvzem lisic, ki je znašal kar 1.369 osebkov obeh spolov in sivih vran, ki je znašal 1.636 ptic. Iz lovišč je bilo odvzetih tudi 42 jazbecev, 11 kun zlatic in 96 kun belic. Lani je lovcem kljub zahtevnosti lova uspelo upleniti tudi deset šakalov.

Od male divjadi je bilo skupaj odvzetih samo 67 poljskih zajcev, 409 fazanov in 204 divje race mlakarice. Mala divjad še naprej izgublja tla pod nogami, saj se zaradi posegov v naravno okolje krči njen življenjski prostor. V mnogih LD so se zaradi tega poleg že dolgo zaščitene poljske jerebice odrekli tudi odstrelu fazanov in ponekod celo poljskemu zajcu, katerega številčnost se marsikje že nekoliko popravlja. Poglavitna skrb LD ostaja še naprej ohranjanje in izboljševanje naravnih življenjskih pogojev za malo divjad, še zlasti za vse bolj ogrožene poljske kure.

M. T.

Posebna trofeja srnjaka, uplenjenega v LD Polskava. Foto: Božidar Kunej



Prijave na 51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov

51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo v soboto, 15. marca 2025, na Celjskem sejmu, v Modri dvorani Kongresnega centra, Dečkova cesta 1, Celje.

50. SLPZR. Foto: Jure Škrlep

Prvo vabilo z okvirno časovnico in scenosledom prireditve ter notnim gradivom ste že prejeli, objavljeno je tudi na spletni strani, v zavihku lovska kultura. Prijave sprejemajo do vključno 12. februarja.

VABILO SKUPINAM

PRIJAVNICA

Predsednikov pogled: srnjad v slovenskih loviščih izginja

Že dlje časa se govori, da srnjad v slovenskih loviščih počasi izginja. V nekaterih lovskih družinah se pridušajo, da ne morejo izpolniti letnih planov. Na to, da je srnjad v krizi, opozarjamo načrtovalce, iščemo vzroke, skušamo najti rešitve, predlagamo ukrepe in pričakujemo tudi pomoč države.

Foto: Pixabay

“Nismo čakali križem rok, poskušali smo ugotoviti, za kaj gre. Komisija za upravljanje z divjadjo je naredila raziskavo, ki je povezovala stalež divjadi s staležem šakala. Ne trdimo, da je to edini razlog, vzrokov je prav gotovo več, vendar se lovci ukvarjamo le s tistimi, ki so v naši pristojnosti, kar šakal nedvomno je. Opozarjamo načrtovalce in državo, da je srnjad v krizi. Če se ne bomo lotili ukrepov, bomo srnjad čez desetletja naseljevali tja, kjer je bila včasih prevladujoča divjad,” izpostavlja predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.

Navodilo za predložitev dokazila o odvzemu divjega prašiča

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča upravljavce lovišč, da se od 1. 1. 2025, kot dokazilo o odvzemu divjega prašiča predloži sprednji spodnji del čeljusti, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma.

Foto: Pixabay

Tako se olajša priprava čeljusti divjih prašičev in hkrati zadosti določilom pravilnika*. V kolikor prva predmeljaka ne izrasteta, se čeljust odreže pred drugim predmeljakom. Seveda je treba priložiti tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).

DOPIS MKGP

Sprednji del spodnje čeljusti divjega prašiča, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma. Foto: vir MKGP

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne 23. 4. 2015 sprejel *Pravilnik o spremembah Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju (Uradni list RS, št. 29/15), kjer je v šestem odstavku 5. člena med drugim določeno, da je treba komisiji za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju za divjega prašiča predložiti celo spodnjo čeljust. V letu 2016 je bilo na OZUL-e posredovano pojasnilo glede predložitve cele spodnje čeljusti pri divjem prašiču št. 007-18/2014/37 z dne 12. 4. 2016, kjer je bilo pojasnjeno, da se za celotno spodnjo čeljust šteje že, če upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom predloži levo spodnjo čeljustnico skupaj z vsemi (tudi desnimi) sekalci; leva čeljustnica je lahko v zadnjem delu odrezana, in sicer za zadnjim izraslim meljakom. Predložiti je treba tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).

V primeru izgube divjega prašiča velja izjema skladno s 17. členom Zakona nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20), kjer upravljavec lovišča kot dokaz za izgubo divjega prašiča komisiji lovskoupravljavskega območja predloži podatke o odvozu najdenih poginulih divjih prašičev za svoje lovišče, ki jih pridobi od Veterinarsko higienske službe.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Koledar strelskih tekmovanj v letu 2025


Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je objavila koledar strelskih tekmovanj v letu 2025.

Foto: Tilen Hvala
april ura
12.4.liga LZS za veterane in superveterane, LD Markovci10:00
13.4.izbirna za EP kombinacija, Pragersko (800 točk)09:00
maj 
10.5.liga LZS za veterane in superveterane, LD Padež10:00
11.5.izbirna za EP kombinacija, Pragersko (800 točk)09:00
18.5.izbirna za EP kombinacija, Pragersko (800 točk)09:00
31.5.liga LZS za veterane in superveterane, LD Krvavec10:00
junij 
7.6.liga LZS za veterane in superveterane, LD Sinji vrh10:00
23.6.-29.6.evropsko prvenstvo v kombinaciji, Hrvaška
avgust
30.8.državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane *
31.8.državno prvenstvo v strelski kombinaciji za superveterane *
september
5.9.trening za DP v veliki kombinaciji 2025 *
6.9.državno prvenstvo LZS, pištola *
7.9.državno prvenstvo LZS, velika kombinacija 2025 (400 točk) *
  • Startnina za veliko kombinacijo Pragersko je 30 €, za ligo veteranov in superveteranov pa 20 €.
  • * Lokacija bo znana naknadno.

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje

Sporazumi prvi korak k tesnejšemu sodelovanju v regiji

Lovska zveza Slovenije je danes v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije. 

Foto: Gregor Bolčina

“Sporazumi bodo omogočili medsebojno izmenjavo izkušenj in usklajevanje ukrepov za trajnostno upravljanje divjadi. So prvi korak k tesnejšemu sodelovanju v regiji ter skupnemu vplivu na evropske odločevalce glede lovstva in ohranjanja narave,” je povedal predsednik LZS Alojz Kovšca in poudaril, da srečanje ni politične narave, gre za povezovanje nevladnih organizacij: “Cilj sporazumov je krepitev sodelovanja na podlagi skupnih interesov, ki izhajajo iz podobnosti lovišč in geografske bližine.”

V Sloveniji smo z dobrim gospodarjenjem uspeli ohraniti visoko pestrost živalskih vrst ter dobro sobivanje med ljudmi, divjadjo in naravo. “Slovenski način gospodarjenja z divjadjo in ohranjanja naravne raznovrstnosti razlikuje od večine držav Evropske unije, kjer je lov pogosto elitističen šport. Pri nas lahko lovi vsak državljan z opravljenim lovskim izpitom, ne glede na socialni status, premoženje ali spol,” je povedal Kovšca.

Predsednik LZS je ob tej priložnosti napovedal širjenje sodelovanja in podpise dvostranskih sporazumov s Hrvaško in Črno goro, z Romunijo in Bolgarijo. Regionalnega srečanja se je udeležila tudi Zveza lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je LZS sporazum podpisala že lani.

Podpisniki sporazumov (z leve proti desni): generalni sekretar Živojin Lazić (Republika Srbska), predsednik Željko Sušec (Vojvodina), predsednik Alojz Kovšca (Slovenija), predsednik Muhamed Hodžić (Bosna in Hercegovina), predsednik Bratislav Ćirković (Srbija), predsednik Vlatko Aleksovski (Makedonija) in predsednik Drago Guberac (Herceg Bosna). Foto: Gregor Bolčina
Foto: Gregor Bolčina

1. Regionalno srečanje lovskih zvez v Prosenjakovcih

V okviru 1. regionalnega srečanja lovskih zvez bo Lovska zveza Slovenje danes, ob 12. uri, v Lovskem domu v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva.

Foto: Gregor Bolčina

Lovska zveza Slovenije bo dvostranske sporazume o sodelovanju podpisala z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije. Regionalnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Zveze lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je Lovska zveza Slovenija konec lanskega leta že podpisala sporazum o sodelovanju.

Zagrebški lovski sejem

Zagrebški velesejem od 21. do 23. februarja 2025 organizira Zagrebški sejem lova, 7. sejem lovske opreme.

Foto: Zagrebški velesejem

Zagrebški lovski sejem je osrednji regionalni dogodek, ki poteka ob podpori Hrvaške lovske zveze. Na sejmu bodo razstavljali proizvajalci in zastopniki priznanih svetovnih znamk lovske, športne, vojaške in varnostne opreme. Pripravljajo bogat in zanimiv razstavni program, številne zanimivosti in strokovna srečanja. Prihajajoči sejem, ki bo trajal tri dni, bo obeležil 100. obletnico Hrvaške lovske zveze.

Zagrebški lovski sejem, ki se ga je lani udeležilo 67 razstavljavcev iz sedmih držav, podpirajo pomembni pokrovitelji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Hrvaška lovska zveza, Hrvatske šume, Hrvaška lokostrelska zveza in Zagrebški živalski vrt.
Ob ogledu lovskega sejma lahko obiščete tudi Zagrebški sejem navtike, ki bo potekal od 19. do 23. februarja 2025.

V spomin: Maks Holcman (1924-2024)

17. decembra 2024 smo se na pokopališču v Ožbaltu ob Dravi še zadnjič poslovili od staroste štajerskih in slovenskih lovcev, Maksa Holcmana, člana Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Maks Holcman je bil srčni in pravični lovec. Foto: osebni arhiv

Rodil se je 16. avgusta 1924 na znameniti Namestnikovi domačiji na Kozjaku, na kateri od nekdaj živi in gospodari trdni slovenski Namestnikov rod.

Maks je bil vse življenje tesno povezan z naravo, gozdom in lovom. V skrivnosti in čarobnost lova ga je kot mladega fanta vpeljal že njegov oče in bogato lovsko kariero je nadgradil z mnogimi odgovornimi funkcijami. Vedno se je zavzemal za visoke etične standarde v lovstvu in skrbel za ohranjanje bogate lovske tradicije. Kot gozdar je v dolgih letih službovanja dodobra spoznal vsak kotiček revirja. Med vsemi kozjaškimi lovci in tudi med lovskimi tovariši iz pobratene slovensko goriške LD Dobrava je užival velik ugled in spoštovanje tudi kot eden najboljših in najsrčnejših ter visoko etičnih štajerskih lovcev.

Če za koga, potem je bila za Maksa lov stvar časti in velikanske osebne odgovornosti. Lovska etika in lovska pravičnost, odlično poznavanje divjadi in njenih habitatov, vse to so bile odlike tega moža, ki se je s svojim udejstvovanjem v lovski organizaciji za vedno zapisal v lovsko zgodovino ne samo Kozjaka in Lovske zveze Maribor, pač pa celotnega slovenskega prostora.

Bil je izjemen učitelj in dragocen mentor mnogim generacijam mladih lovcev, katerim je nesebično predajal bogato znanje, predvsem pa jih je z izbranim, umirjenim besednjakom ter modrostjo zrelega moža, na vsakem koraku navajal na lovsko pravičnost in jih opozarjal na etični kodeks ter vrednote slovenskega lovstva. Bil je in ostaja nepozabna lovska korenina, velikega legenda in cenjena lovska avtoriteta.

Po dolgi bolezni je njegovo plemenito srce prenehalo biti 11. decembra 2024. Naj mu bo miren zadnji počitek v večnih loviščih!

Dr. Marjan Toš

18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja

Komisija za lovsko kulturo razpisuje 18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 16. marca 2025 v Celju, v okviru “Dnevov lovstva”.

Foto: arhiv LZS

Prvenstvo bo v mali kongresni dvorani Celjskega sejma, z začetkom ob 14:30. Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.

RAZPIS 18. DP V OPONAŠANJU JELENJEGA RUKANJA

ČASOVNICA TEKMOVANJA 18. DP V OPONAŠANJU JELENJEGA RUKANJA

KRITERIJI TEKMOVANJA V OPONAŠANJU JELENJEGA RUKANJA

Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali je dostopen na naši spletni strani, v zavihku zakonodaja.

Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do srede, 12. marca 2025, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.

Projekt 4PETHABECO bo izboljšal sobivanje ljudi in zveri

Lovska zveza Slovenije sodeluje v evropskem projektu Interreg IPA Adrion za izboljšanje sobivanja človeka in prostoživečih živalskih vrst. Projekt se je začel izvajati konec leta 2024 in bo trajal tri leta.

Vir: projekt 4PETHABECO

Izboljšanje sobivanja ljudi in velikih zveri, kot so medvedi, volkovi, risi in šakali, ter ohranjanje biotske raznovrstnosti sta prednostni nalogi evropskega projekta 4PETHABECO, ki ga vodi Univerza v Vidmu (Italija) V projektu sodeluje deset partnerjev iz osmih držav jadransko-jonskega območja: iz Albanije, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu (Italija). Slovenski koordinator projekta je Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Projekt 4PETHABECO je namenjen ohranjanju populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo njihovih habitatov, še posebej preko krepitve zelene infrastrukture, kot so zeleni mostovi ali podvozi na avtocestah za varen prehod živali, zmanjševanja konfliktov pri sobivanju ter izboljšanja povezljivosti.

Specifični cilji projekta 4PETHABECO so: krepitev sodelovanja med deležniki znotraj jadransko-jonskega območja za spodbujanje sinergij in usklajevanje postopkov spremljanja populacij velikih zveri, povečanje preglednosti pri pridobivanju in interpretaciji podatkov o populacijah, izboljšanje stanja glede konfliktov, povezanih s sobivanjem človeka in populacij velikih zveri, s krepitvijo sodelovanja pri inovativnem soupravljanju habitatov in populacij, ustvarjanje baze znanja in interaktivne platforme jadransko-jonskega območja za reševanje konfliktov sobivanja, izboljšanje razumevanja kulturne, družbene in okoljske raznolikosti prostora.

Dolgoročni učinki projekta za ohranjanje velikih zveri in izboljšanje njihove odpornosti se bodo zagotovili preko soustvarjanja skupnih strategij in akcijskih načrtov jadransko-jonskega območja za skupno upravljanje populacij velikih zveri, varovanje in povečanje njihovih kopenskih habitatov in povezljivosti le-teh, kar bo omogočalo tudi udejanjanje strateških ciljev EUSAIR čezmejne paradne pobude PET HAB ECO.

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2024

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so osem različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec, muflon) različnih starosti in spolov. V letu 2024 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost z zunanjimi zajedavci, predvsem s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije oz. bakterije povzročiteljice gnojenja, kot so npr. Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost in se redno pojavljajo tudi pri lisicah.

Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja

V Sloveniji so v LPN v Prekmurju prvič potrdili prisotnosti ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni. Zelo verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju. Okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi jih lovci zaznali, zato priporočajo, da se v preiskavo pošlje jetra s spremembami.

Pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah

Pri lisicah (Vulpes vulpes) so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Kot zanimiv, vendar zaskrbljujoč rezultat raziskave navajajo statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu, kar odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2024 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Oglejte si zadnjo oddajo Dober pogled

Na spletni strani in na YouTube kanalu Lovske zveze Slovenije si lahko ogledate decembrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.

Decembrska oddaja se začenja s tradicionalnim prednovoletnim srečanjem Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije.

V Cerkljah na Gorenjskem smo bili na obisku pri Petru Slatnarju, lovcu in prejemniku priznanja ‘najstarejši obrtnik leta 2024’.

Pod Slavnikom pa smo obiskali drugi tabor Vevr’ce, ki je potekal v organizaciji Društva slovenskih lovk.