V lovskoupravljavskih območjih (LUO) na območju Slovenije se evrazijski šakal (Canis aureus) intenzivno širi. Pojavljati se je začel od leta 1980 dalje in se uspešno razmnožuje.
Foto: Nace Mrzlič
Glavni razlog za tako razširitev po Evropi je bilo verjetno veliko zmanjšanje oziroma lokalno izumrtje populacij volkov, ki so za šakala glavni tekmeci. Še dandanes je znano, da na območjih, kjer živijo volkovi, ni šakalov oziroma so v manjšem številu. Kljub dosedanjem vedenju, da šakal pleni manjše sesalce, do velikosti mlade ovce, ptice, plazilce, dvoživke, žuželke, uživa mrhovino in rastlinsko hrano, sem iz pridobljenih podatkov, iz informacijskega sistema Lisjak, od 264 lovskih družin, iz devetih LUO, prišel do zaključka, da prisotnost šakala vpliva na številčnost populacije srnjadi.
Vir: Leon Merjasec
Lovci v obdobju zadnjih nekaj let opažamo bistveno zmanjšanje števila srnjadi v naših loviščih, ki sovpada z naraščanjem števila zlatih šakalov. V času veljavnosti preteklega dvoletnega načrta gospodarjenja z loviščih, v katerih narašča populacija šakala, ugotavljamo, da so razmere veliko slabše, kot smo lahko predvideli oziroma da v loviščih stanje številčnosti srnjadi močno upada.
Kljub različnim pogledom stroke o vplivu šakala na številčnost srnjadi, menimo, da je njegov vpliv močan, kar dokazujejo podatki. Ne oporekamo, da imajo določen vpliv tudi drugi faktorji, vendar so bili ti prisotni v najmanj enaki meri kot danes, številčnost srnjadi pa je bila primerna in stabilna.
V zadnjih letih šakal ne vpliva samo na stanje srnjadi v naših loviščih. Vedno bolj so prisotni tudi napadi šakala na domače živali, tako da postaja resen problem tudi za kmete, rejce domačih živali. Njegova prisotnost v bližini urbanih naselij, ki se poleg škode, ki jo povzroča rejcem domačih živali izkazuje z oglašanjem v bližini naselij, ki postaja vedno bolj moteče tudi za ostale prebivalce tega področja.
Vir: Marko Jonozovič, univ. inž. gozd., 29. 11. 2024
Država si je v smernicah za gospodarjenje z divjadjo v obdobju 2021 -2030 postavila cilj – ohranjati številčnost šakala na nivoju iz leta 2018. Po naših zaznavah je ta ciljna številčnost že zdavnaj presežena in jo bo skoraj nemogoče spraviti na želeni nivo. Prej, ko se bomo tega vsi zavedali, večje možnosti imamo, da nam bo uspelo.
Vir: Leon Merjasec
Za doseganje tega cilja ter vzpostavitve vsaj kolikor toliko normalnih razmer za gospodarjenje s srnjadjo, pa samo povečanje dovoljenega odvzema šakala ni dovolj. Potrebno nam je dati tudi orodje za dosego tega cilja. Kot prvo, podaljšati lovno dobo na šakala ter dovoliti uporabo umetnega vira svetlobe ter nočne optike.
Kot upravljavci lovišč smo dolžni na stanje v naših loviščih opozarjati, predlagati ukrepe, za katere menimo, da so nujni in lahko učinkoviti, v kolikor so sprejeti pravočasno. Vsako odlašanje pri sprejemanju nujnih ukrepov se bo odrazilo v večanju problemov na tem področju.
Na naši spletni in YouTube strani si lahko ogledate marčevsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Marčevska oddaja Dober pogled je v veliki meri posvečena sejemskemu dogajanju na 3. Dnevih lovstva v Celju. Ogledate si lahko tudi novo rubriko oddaje ‘Mi smo lovci’.
Osnovna šola (OŠ) Kanal v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije razpisuje dva natečaja – likovnega in fotografskega na temo “Gozdne živali in pomen gozda”. Sodelujete lahko vsi učenci osnovnih šol iz Slovenije in tujine. Svoja dela lahko oddate do ponedeljka, 9. maja.
Foto: Pixabay
Vsak udeleženec lahko sodeluje z enim izdelkom, ki ga posreduje na naslov šole: Osnovna šola Kanal, Gradnikova ulica 25, 5213 Kanal ali po elektronski pošti na naslov: natecaj.kanal@gmail.com. Hkrati pošlje tudi izpolnjeno prijavnico. S pošiljanjem datotek in izpolnjeno prijavnico avtor potrjuje pogoje udeležbe na natečaju.
Za najboljša dela bodo ob odprtju razstave v petek, 6. junija osnovnošolcem podeljena priznanja ter praktične nagrade za prva tri mesta na obeh natečajih.
Na radeljskem pokopališču smo se še zadnjič poslovili od dolgoletnega lovskega tovariša, uglednega lovca in lovskega funkcionarja ter kinologa, častnega člana LD Orlica in dolgoletnega funkcionarja Lovske zveze Maribor, mag. Edvarda (Edija) Osrajnika.
mag. Edvard Osrajnik Foto: arhiv LD Orlica
Edi, kot smo ga klicali njegovi lovski tovariši in prijatelji, je bil po poklicu veterinar in mag. znanosti s področja veterine. Dolga leta je služboval na Veterinarskem inšpektoratu v Mariboru in bil med leti 1975 – 1995 tudi lovski in ribiški inšpektor. Veljal je za široko razgledanega veterinarskega strokovnjaka in odličnega poznavalca predpisov iz tega področja in je svoj poklic opravljal vestno in odgovorno.
Z naravo je bil povezan od otroštva, pohorske livade, strmine in širni gozdovi so bili zanj raj na zemlji. Edi je bil skrbni varuh in zaščitnik narave in vseh prostoživečih divjih živali, ne samo divjadi. Lov je bil zanj ne samo velika čast, pač pa predvsem velika osebna odgovornost. Dolga leta je spremljal zdravstveno stanje divjadi in je leta 1990 objavil svoje magistrsko delo z naslovom Svinec in kadmij v mesu in organih divjadi na območju Koroške. To je bila tudi tema njegovega magistrskega študija na Veterinarski fakulteti, ki ga je uspešno zaključil. Kot mentor mladim raziskovalcem je večkrat sodeloval v projektu Mladi za napredek Maribora, vse teme mladih raziskovalcev pa so bile povezane z divjadjo in lovstvom.
Edi je bil od leta 1974 do 1980 je bil član Izvršnega odbora Zveze lovskih družin Maribor (ZLD) in predsednik njene Kinološke komisije. Med leti 1985 – 1990 je kot predsednik vodil Izvršni odbor ZLD Maribor in na stežaj odpiral vrata mlajšim kadrom s svežimi idejami. Leta 1974 je postal član izpitne komisije, v kateri je veljal za strogega, a pravičnega člana. Dolga leta je bil član predavateljskega aktiva ZLD Maribor in je predaval na tečajih za lovske pripravnike in lovske čuvaje.
Na predlog Lovske zveze Slovenije je leta 1992 postal član CIC – Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi in v njem aktivno deloval. Za svoje zavzeto delo v lovstvu je prejel znak Lovske zveze Slovenije za lovske zasluge in red za lovske zasluge III. in II. stopnje. Leta 1996 je prejel tudi plaketo Lovske zveze Maribor.
Za delo na področju lovske kinologije ga je Kinološka zveza Slovenije odlikovala z bronastim in srebrnim znakom za kinološke zasluge. Lovski kinologiji je tudi kot veterinar namenjal posebno skrb. Leta 1979 je vodil iniciativni odbor za ustanovitev Lovsko – kinološkega društva Maribor in na ustanovni skupščini 8. junija 1979 postal njegov podpredsednik.
V svoji matični Lovski družini (LD) Orlica je bil od leta 1980 do leta 1985 član Upravnega odbora in nato od leta 1995 do leta 2001 član Nadzornega odbora. Funkcionarsko kariero v matični LD je zaključil kot predsednik Disciplinske komisije in komisije za praktični del lovskega izpita.
Mag. Edvard (Edi) Osrajnik se je v dolgoletni lovski karieri na vsakem koraku zavzemal za utrditev vloge in pomena lovske organizacije v sodobni družbi, za njeno notranjo demokracijo in kot eden prvih (celo prezgodaj) za pomlajevanje vodstev lovskih organizacij na vseh ravneh, od LD do območnih Lovskih zvez in Lovske zveze Slovenije. Odlikovala sta ga veder značaj in odkrita beseda. Bil je lovec, ki je udejanjal lovsko pravičnost in izžareval iskreno lovsko tovarištvo.
Dragi Edi, hvala ti, da smo te imeli in miren zadnji počitek v večnih loviščih.
Komisija za lovsko kulturo razpisuje Javni poziv Lovska kultura 2025 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture. Javni poziv se odpre v ponedeljek, 7. aprila in zaključi v sredo, 7. maja.
Foto: Urša Kmetec
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Komisija za izobraževanje LZS bo glede na pozitivne odzive in izkazane potrebe letos izvedla še eno usposabljanje, ki bo v soboto, 12. aprila 2025 od 9. do 18. ure, v prostorih Biotehničnega centra Naklo, Strahinj 99, 4202 Naklo.
Urnik bo sledeč:
Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Komisija za izobraževanje LZS. Izobraževanje je v spletni aplikaciji Lisjak že odprto za prijave. Prijave so možne do četrtka, 10. aprila 2025. Zainteresirani poskrbite za pravočasne prijave.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje obvešča, da bo državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in za superveterane potekalo v organizaciji Lovske družine (LD) Padež.
Foto: Matija Janc
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane bo v soboto, 30. avgusta, državno prvenstvo v strelski kombinaciji za superveterane pa bo na sporedu v nedeljo, 31. avgusta.
Postojnsko-Bistriška zveza lovskih družin v soboto, 5. aprila, v Ilirski Bistrici pripravlja svečano razvitje prapora.
Vir: PBZLD
Božidar Štemberger, predsednik Postojnsko-Bistriške zveze lovskih družin in župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič vabita na svečano razvitje prapora Postojnsko-Bistriške zveze lovskih družin. ki bo potekalo pod pokroviteljstvom Alojza Kovšce, predsednika Lovske zveze Slovenije. Svečano razvitje prapora bo potekalo v soboto, 5. aprila, s pričetkom ob 16:30, v Domu na Vidmu, Gregorčičeva cesta 2, v Ilirski Bistrici.
Svečanost ob razvitju prapora se bo pričela s prihodom praporščakov. Na svečanosti bodo udeležence nagovorili Božidar Štemberger, predsednik Postojnsko-Bistriške zveze lovskih družin, dr. Gregor Kovačič, župan Občine Ilirska Bistrica in Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.
Na slavnostnem dogodku, ki ga bosta povezovala Urša Strle in Gregor Budal, bodo nastopili Notranjski rogisti, Lovski oktet Javorniki in Dekliška komorna skupina Vox Ilirica.
Pred pričetkom prireditve bo ob 16. uri potekalo polaganje vencev v spomin Jožetu Benigarju in Radu Pehačku, nekdanjima predsednikoma LZS. Njuna spomenika so postavili slovenski lovci in se nahajata v neposredni bližini Doma na Vidmu.
Lovcem z veljavno lovsko izkaznico so v letu 2025 na voljo ugodnosti na strelišču Gaj Pragersko in v trgovini Varnost Shop d.o.o.
Foto: Matija Janc
Člani članic Lovske zveze Slovenije z veljavno lovsko izkaznico imate v letu 2025 ugodnejšo ceno na strelišču Gaj Pragersko, in sicer 7,00 € na serijo.
V trgovini Varnost Shop d.o.o. pa ste upravičeni do 3-5 % popusta na strelivo.
Pripravljajo se dvoletni lovskoupravljavski načrti za lovskoupravljavska območja (LUO) za leti 2025 in 2026. V procesu sprejemanja LUO načrtov so predvidene javne predstavitve načrtov po posameznih LUO.
Foto: Oton Naglost
Na Zavodu za gozdove Slovenije skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu in Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo v letu 2025 pripravljajo dvoletne načrte za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za leti 2025 in 2026. To so prvi dvoletni načrti, ki temeljijo na usmeritvah dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za obdobje 2021-2030.
Lovsko upravljavski načrti za lovsko upravljavska območja (LUO) za leti 2025 in 2026, so dostopni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije
V spodnji preglednici so datumi, ure ter lokacije javnih predstavitev načrtov.
Konec leta 2023 ste lovci pomagali zbirati genetske vzorce medvedov za namene ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji. Po zapletenih in dolgotrajnih postopkih v laboratoriju in matematičnem modeliranju, ki je sledilo laboratorijskim analizam, vam lahko z velikim veseljem predstavljamo rezultate genetskega štetja.
Foto: Štefan Vesel
Akcija zbiranja in pošiljanja vzorcev iztrebkov je bila izjemno uspešna, saj nam je vzorce iztrebkov posredovalo skoraj 1.000 sodelujočih, predvsem lovcev in gozdarjev. Skupaj smo zbrali 2.863 neinvazivnih genetskih vzorcev, v katerih smo zaznali 656 različnih medvedov (261 samcev in 395 samic).
S pomočjo metode ulova-označevanja-ponovnega ulova smo ocenili, koliko medvedov smo pri štetju izpustili in s tem prišli do ocene številčnosti konec leta 2023. Ta znaša 737 medvedov (695-797; 95 % CI). Gre za najnižjo letno (jesensko) oceno, pri kateri je že odšteta vsa evidentirana smrtnost medvedov in velja tik pred poleganjem nove generacije mladičev. Če rezultat primerjamo s prejšnjima dvema tovrstnima štetjema v letih 2007 in 2015, lahko ugotovimo, da nam je populacija v zadnjih 16 letih ves čas približno linearno naraščala. Populacija se je od zadnjega genetskega štetja tudi malo prostorsko razširila, kar je najbolj opazno na območju Zasavja. V Alpskem prostoru še vedno zaznavamo le samce.
S pomočjo zbranih genetskih vzorcev ugotavljamo, da se je v zadnjih 10 letih ustavila rast številčnosti rjavega medveda na zahodu države, saj smo v celotnem obdobju vzorčenja na severozahodni strani primorske avtoceste uspeli zaznati zgolj 45 različnih osebkov (21 samic in 24 samcev). Od teh 45 osebkov smo le 9 osebkov zaznali na obeh straneh avtoceste, kar daje slutiti, da primorska avtocesta predstavlja pomembno oviro pri prehajanju medvedov med Dinaridi in Alpami.
Na podlagi rezultatov genetskega štetja pa smo naredili še korak dlje. Prof. dr. Klemen Jerina z ljubljanske Biotehniške fakultete je izračunane genetske ocene skupaj s podatki o odvzemu medveda uporabil za napoved dinamike populacije rjavega medveda od izvedbe genetskega štetja naprej. Njegovi izračuni so pokazali, da imamo spomladi 2025 v Sloveniji 954 medvedov (880–1050; 95 % CI), pri čemer gre tukaj za največjo letno številčnost (po poleganju mladičev in pred smrtnostjo, ki se bo zgodila tekom leta).
Lahko zaključimo, da je naša populacija medvedov v zelo dobrem stanju, genetsko štetje pa nam omogoča dobro poznavanje naše medvedje populacije in dobre temelje za njeno upravljanje. Še enkrat se vam zahvaljujemo za vso vašo pomoč in podporo pri genetskem štetju!
Lovska organizacija se ne ukvarja s politiko, vendar si pridržuje pravico zavzemati in strokovno zagovarjati lastna stališča, zato si Lovska zveza Slovenije ves čas prizadeva za iskren in tvoren dialog tako z izvršno, kot tudi z zakonodajno oblastjo, pri čemer skrb za divjad in naravo postavlja pred vse druge interese.
Foto: Urša Kmetec
Zdi se nam pravično in pošteno, da smo lovci ob vsakokratni spremembi tistih zakonov, ki so temeljna pravna podlaga za naš obstoj, delovanje, pravice in obveznosti, povabljeni k predstavitvi svojih stališč in upoštevani s strani pripravljavcev zakonskih predlogov že v začetku oblikovanja zakonskih rešitev. Iz dosedanje prakse vemo, da je možnost našega vpliva na ključne določbe zakona, ko je besedilo že oblikovano in koalicijsko usklajeno ter dano v javno obravnavo, praktično nična.
Pri oblikovanju novel Zakona o gozdovih, Zakona o divjadi in lovstvu, Zakona o ohranjanju narave in Zakona o zaščiti živali Lovska zveza Slovenije ni sodelovala. Ne zato, ker ne bi hoteli, temveč zato, ker nam ta možnost preprosto ni bila dana. O zakonskih novelah smo bili obveščeni šele tedaj, ko so bile objavljene na portalu e-demokracija. Podali smo svoje pripombe in sedaj lahko le še čakamo na razvoj dogodkov. Do nas sicer prihajajo različne, nasprotujoče si informacije o zakulisnih dogajanjih in raznih kupčkanjih, pri čemer kot zveza ne želimo sodelovati.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je v časopisu Večer na javno izjavo predsednika LZS, kako je bila novela ZDLov oblikovana brez sodelovanja lovske organizacije, odzvalo s trditvijo, da je bila vsebina novele usklajena s prejšnjim vodstvom LZS. To preprosto ne drži. Prejšnje vodstvo LZS je s svojimi predlogi sicer aktivno sodelovalo pri preoblikovanju besedila novele, vendar je bil ta usklajeni predlog umaknjen iz parlamentarne procedure kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Sedaj je vlada v proceduro ponovno vložila identično izvirno besedilo novele, ki seveda ne vsebuje pripomb in predlogov prejšnjega vodstva LZS, še manj aktualnega.
V omenjenem odzivu ministrstvo poudarja, da je LZS sofinancirana iz javnih sredstev v višini 50.000,00 € (namenjenih izključno izobraževanju, založništvu in vzdrževanju lovskega informacijskega sistema). Za ta sredstva (2,50 € na lovca na leto) nas je vseh 20.000 lovcev seveda hvaležnih, vendar jih ne jemljemo kot darilo vlade, ker se z njimi ne da niti približno pokriti naših stroškov aktivnosti, ki jih izvajamo za javno dobrobit. Primerjava med stopnjo financiranja lovske in drugih nevladnih organizacij iz javnih sredstev je dovolj zgovorna.
Ministrstvo je odzivu najavilo tudi nov vir prihodkov za LZS na podlagi novele zakona. Letno naj bi organizaciji navrgel »cca. 170.000,00 €«. Novela namreč uvaja dovolilnice za lov, ki jih bomo LZS plačevali sami lovci, ko bomo kot gostje lovili v drugih lovskih družinah …
In kakšna so bila naša pričakovanja, oziroma kaj povzroča nezadovoljstvo med lovci?
V obstoječem zakonu lovska organizacija najbolj pogreša ureditev statusa zemljišč v lasti lovskih družin, na način, kot ga je ob sprejetju napovedal Zakon o skladu kmetijskih zemljišč. Ob sprejemu slednjega je zakonodajalec določil, da bo lastninjenje zemljišč v lasti nekdanjih družbenih organizacij uredil s posebnimi področnimi zakoni, med katere šteje tudi Zakon o divjadi in lovstvu, s čemer je upravičeval oster poseg v lastninske pravice, zajamčene z vpisi v Zemljiški knjigi. Ker v primeru zemljišč v lasti lovskih družin zakonodajalec ni izvedel lastninjenja po posebnem področnem zakonu, nam jih Sklad kmetijskih zemljišč podržavlja po tekočem traku. Od 411 lovskih družin jih je tako že dobra tretjina ostala brez lovskih krmnih njiv, krmišč, strelišč in parcel, na katerih stojijo lovski objekti. Pomembno je vedeti, da so v veliki večini primerov lovske družine ta zemljišča odkupile od fizičnih oseb in plačale z denarjem, zbranim od svojih članov. Po mnenju lovskih organizacij ne gre le za snedene politične obljube, temveč celo za kršitev temeljnih, z Ustavo Republike Slovenije zajamčenih lastninskih pravic.
Z gledišča lovske organizacije obstoječi zakon ne opredeljuje dovolj natančno statusa območnih zvez lovskih družin, ki v praksi opravljajo naloge, ki so nepogrešljive pri delovanju celotnega sistema. Tako imamo v zakonu primerno opredeljeno le krovno organizacijo in 411 lovskih družin-upravljavk lovišč.
V ZDLov-1 tudi ni določb, ki bi pogojevale članstvo v lovskih družinah (te so po črki zakona društva) z omejitvami in varovalkami, ki jih ni v krovnem Zakonu o društvih. Članstvo v LD, med drugim, tudi odpira državljanom pot do pridobivanja dovoljenj za nabavo in individualno uporabo orožja in streliva. Na podlagi določb Zakona o društvih lahko posamezniki, v nasprotju z jasno izraženo voljo večine članov lovske družine, po sodni poti izsilijo sprejem v članstvo, kjer potem povzročajo notranje spore in konflikte z lokalnim ali celo širšim družbenim okoljem, s čimer otežkočajo delovanje organizacije in kazijo javno podobo lovstva. Takšna zakonska rešitev morda ni problematična za druge društvene organizacije, je pa vprašljiva za organizacijo, ki izvaja javne naloge na področju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, pri čemer je bistvenega pomena kakovost njenega sodelovanja tako z lastniki zemljišč kot drugimi uporabniki prostora in organi oblasti. Skratka, pravica določenega posameznika po svobodi združevanja je postavljena nad pravice vseh drugih posameznikov, ki se prostovoljno združujejo v nevladni lovski organizaciji.
Nadalje obstoječi ZDLov-1 nalaga Lovski zvezi Slovenije obveznost skrbi za razvoj lovske kinologije, vendar ji podrobneje ne določa nalog in ji ne podeljuje tovrstnih pristojnosti. Prav tako ne ureja specifičnega pravnega statusa lovskega psa, čeprav zakon izrecno določa njegovo uporabo pri izvajanju javnih nalog lovske organizacije.
Spremembe v populacijah divjadi, posebno jelenjadi in šakala, so izpostavile še eno ključno pomanjkljivost veljavnega zakona – določbe v zvezi z obravnavo škod po divjadi. Medtem, ko je materialna odgovornost lovskih družin – upravljavk lovišč za škode povzročene po divjadi na lovnih površinah neomejena in lahko v večkratni vrednosti preseže koncesijske prihodke ter ogrozi sam obstoj lovskih družin, je država svojo odgovornost za škode na ne-lovnih površinah učinkovito omejila. Novela zakona uvaja možnost elektronske prijave škode po divjadi, kar bo zagotovo povečalo pritisk na upravljavke lovišč, saj bodo posamezni lastniki zemljišč spričo enostavnosti postopkov motivirani za večkratno prijavljanje tudi malenkostnih škod. Rok za odziv lovske družine na prijavo škode je tri dni, pooblaščeni lovci pa so večinoma redno zaposleni, zato bo težko zagotovili odzivnost v določenem roku.
Obstoječi ZDLov-1 predpisuje lovski organizaciji vrsto, način in obseg vodenja evidenc v zvezi uplenjeno divjadjo in najdenimi poginulimi živalmi ter ostalih podatkov, pomembnih za upravljanje z divjadjo. Čeprav zakon tega natančno ne določa, pa lovski organizaciji posredno nalaga tudi odgovornost za vodenje podatkov o lovcih, lovskih objektih in lovskih psih. Podatki iz lovskega informacijskega sistema Lisjak so na podlagi določb zakona državnim organom na voljo brezplačno. To pomeni, da ZDLov-1, kot temeljni zakon, po eni strani sploh ne upošteva materialnih stroškov, ki jih trpi lovska organizacija z vzdrževanjem informacijskega sistema, niti ne vrednoti opravljenega dela lovcev pri izvajanju z zakonom predpisanih nalog zbiranja in obdelave podatkov. Po drugi strani pa Lovska inšpekcija, ki je državni organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na podlagi ZDLov-1 nadzoruje ažurnost vodenja evidenc in v primeru kršitev lovsko organizacijo finančno sankcionira.
Podobno pomanjkljivo je v ZDLov-1 opredeljena lovsko-čuvajska služba. Ne glede na prostovoljno obliko združevanja članov v lovsko organizacijo, lovski čuvaji opravljajo službo pod podobno zahtevnimi pogoji, kot če bi imeli status državnih uslužbencev, vendar to počnejo brez vsakega nadomestila in pod grožnjo finančnih in disciplinskih sankcij za storjene strokovne napake ali neizpolnjevanje obveznosti. Posledično je interesa za opravljanje lovsko-čuvajske službe med mlajšimi lovci čedalje manj, o čemer priča visoka povprečna starost čuvajev, starejši pa so težko kos predpisanim nalogam.
Na temo šakala in drastičnega zmanjševanja števila srnjadi v posameznih delih države smo imeli na Dnevih lovstva v Celju 14. 3. 2025 posvet, na katerem so sodelovali lovci, znanstveniki, predstavniki kmetov, predstavniki Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo. Soočali smo mnenja o vplivu šakala na stalež srnjadi. Lovci ugotavljamo, da večje število šakalov sovpada z manjšo številčnostjo srnjadi. Znanstveniki so opozorili na negativen vpliv povozov (prometnih nesreč), klimatskih sprememb, bolezni in nepravilne strukture odstrela po spolu in starosti srnjadi na zmanjšanje plodnosti in posledično števila mladičev. Izpostavljen je bil tudi vpliv košnje – na Ljubljanskem barju je bila izvedena raziskava z označevanjem srnjih mladičev, od katerih je sedem od osmih označenih končalo v balah sena. Silaža, okužena s kadavri pokošenih srnjih mladičev ni le neužitna, temveč tudi zelo nevarna za pašno živino. Lovci smo predlagali nabavo brezpilotnih letalnikov – dronov s termalnimi kamerami, s katerimi bi tik pred košnjo pregledali travnike in najdene mladiče varno prestavili izven področja košnje. Predstavnik Zavoda za gozdove je zatrdil, da neizpolnjevanje planiranih kvot odstrela srnjadi ne bo imelo pravnih posledic. Veljavna zakonodaja namreč nalaga lovskim družinam-upravljavkam lovišč plačilo materialne škode v prometnih nesrečah z udeležbo divjadi, če plan odstrela ni bil izpolnjen. Prav tako Zavod za gozdove, ki ima dejansko roko nad planiranjem, čeprav ga formalno izvajajo Območne zveze upravljavk lovišč, ne nasprotuje preseganju planov odstrela šakala. Kmetje opozarjajo na problem izplačevanja odškodnin za škode po divjadi, saj se zavedajo, da spričo aktualnega trenda lovske družine kmalu ne bodo več finančno sposobne poravnavati obveznosti do upravičencev. Država dejansko ima v rokah škarje in platno, vendar ne kaže zanimanja za ustanovitev sklada za poplačilo škod po divjadi, v katerega bi vplačevali tako lovci kot pristojno ministrstvo.
Šakal je posebna zgodba, ker je prehranski generalist in oportunist. Uživa hrano rastlinskega in živalskega izvora, slednjo kot mrhovino ali živi plen. Za naravnega nasprotnika ima le volka, je zelo ekspanziven. Lovi v skupinah, večinoma ponoči. Izkušnje balkanskih držav, Madžarske in Italije z omejevanjem ekspanzije šakala so slabe, saj praktično nikomur ni uspelo najti način za učinkovito omejevanje staleža. Ne glede na to, ali je šakal glavni krivec za izginjanje srnjadi, se nam ob rasti njegove populacije obeta pritisk na domače živali, predvsem na pašno živino. Ne gre za vprašanje ali, temveč kdaj se bodo začele vrstiti škode in odškodninski zahtevki, ki bi jih država rada prenesla na lovske družine-upravljavke lovišč.
Pojav pogostejšega približevanja divjadi urbanim območjem nima le enega vzroka. Naravovarstveniki iščejo vzroke v klimatskih spremembah in posegih v prostor. Delno imajo prav, saj se naravni habitati zaradi človekovih posegov dejansko krčijo. Žal pa ne zmorejo razumeti, da ima vsak habitat svojo »prehransko kapaciteto« in da pretirana zaščita ene vrste živali omejuje možnosti za preživetje drugih vrst. Absolutna zaščita ujed je povzročila izginjanje male divjadi – travniških ptic in zajcev, zaščita medveda pa približevanje medvedjih mater z mladiči k naseljem, kot alternativnim nahajališčem hrane in varnim prostorom, v katerega odrasli medvedje praviloma ne zahajajo. Medvedji samci mladiče drugih medvedov bodisi odženejo od mater, bodisi pobijejo, da bi se te čimprej zopet parile. Naravni zakoni ne poznajo ne milosti, ne olajševalnih okoliščin. Človek s projekcijo svojih človeških emocij na odnose med divjimi živalmi naredi veliko več škode, kot koristi.
Javno »zagovorništvo« posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja. Lovci si prizadevamo za celovito obravnavo in razumevanje zakonitosti soobstajanja vseh vrst živali, tako lovnih, kot nelovnih. Nikakor ne želimo trditi, da imamo vedno prav, je pa dejstvo, da smo izmed vse nevladnih organizacij najdlje in najbolj intenzivno vpeti v ohranjanje naravnega ravnotežja. Ne nazadnje smo ravno lovci na področju današnje Slovenije ponovno naselili jelenjad, ki je bila nekoč iztrebljena. V osemdesetih letih smo mimo zakona ustavili lov na medveda ter omogočili obstoj in razvoj vrste. Ponovno smo naselili tudi nekoč iztrebljenega risa. Prizadevamo si za ponovno naselitev alpskega kozoroga. Nimamo potrebe, da bi nam pripenjali medalje za pretekle zasluge. Radi bi le, da se upoštevajo naša strokovna mnenja in se nam ne lepijo etikete morilcev in »trofejašev«, predvsem ne s strani tistih, ki so za javno zagovorništvo obilno financirani iz javnih sredstev, medtem ko lovci edini fizično opravljamo z zakonom predpisana, tudi nevarna dela v naravi za 2,50 € na lovca na leto.
Zakonske določbe, kakršne koli že bodo, bomo lovci dosledno spoštovali. O tem, ali gre za izključujoč odnos politike in postavljanje lovcev in kmetov pred izvršena dejstva, si lahko vsak ustvari svoje lastno mnenje. Slovensko lovstvo je od ustanovitve leta 1907 preživelo »politike« kar treh različnih družbeno-ekonomskih ureditev, nekaj držav in še več vlad. Tudi tole bo preživelo, skupaj s kmetijstvom in divjadjo. Vprašanje je le v kakšnem stanju?
Državna vzrejna komisija (DVK) Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 19. 4. 2025, s pričetkom ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.
Foto: arhiv DVK za goniče
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje obvešča o spremembi datuma strelske tekme.
Foto: Matija Janc
Izbirna strelska tekma za evropsko prvenstvo (EP) kombinacija se iz nedelje, 11. maja 2025 prestavi na nedeljo, 4. maja 2025, z začetkom ob 9. uri. Tekma bo potekala na strelišču Pragersko. Vzrok spremembe termina je mednarodna tekma na Hrvaškem, ki bo na sporedu 10. maja 2025. Zainteresirani strelci se lahko prijavite do 5. aprila na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Koledar strelskih tekmovanj v letu 2025 je na voljo TUKAJ.
Na 3. Dnevih lovstva, ki so potekali od 14. do 16. marca na Celjskem sejmu, se je predstavila tudi Lovska zveza Slovenije. Izpeljali smo aktualno okroglo mizo o izginjanju srnjadi iz naših gozdov. Pestro dogajanje na sejmu pa sta začinila 51. Srečanje lovskih pevskih zborov ter 18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja.
Foto: Andrej Miklavčič
Na temo šakala in drastičnega zmanjševanja števila srnjadi v posameznih delih države smo prvi dan sejma pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali lovci, znanstveniki, predstavniki kmetov, predstavniki Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Soočili smo mnenja o vplivu šakala na populacijo srnjadi in se seznanili še s številnimi drugimi dejavniki vpliva.
Foto: Urša Kmetec
Polega našega razstavnega prostora smo na letošnjem sejmu prvič postavili poseben otroški kotiček, ki ga je še posebej prvi dan sejma, v petek organizirano obiskalo večje število otrok iz okoliških vrtcev in šol. Poleg našega ambasadorja sejma Tilna Hvale sta delo lovca in raziskovanje, ki ga izvajamo lovci, ki sodelujemo pri znanstvenih projektih, predstavila Tjaša Žgur in Jernej Žgur. Otrokom sta pokazala zanimive materiale: makete iztrebkov velikih zveri, telemetrične ovratnice, 3D printe lobanj zveri, sete za genetsko vzorčenje, foto pasti ter odtise stopinj živali in pesek za odtise, slednji je otroke še posebej navdušil. Razdelili smo jim tudi veliko zanimivega gradiva, da bodo lažje spoznavali divjad in zveri, prisotne v Sloveniji. Največ zanimanja pa je tudi tokrat požela naša knjižica Stopinje in sledovi divjadi živali v naravi.
Foto: Andrej Miklavčič in Sara Ivačić
Na našem razstavnem prostoru smo se predstavili tudi z razširjenim naborom izdelkov z znakom SLD za vse okuse: termo stekleničko, čutarico, lončkom s karabinom, obeski za ključe, rokovnikom, etuijem za orožni list, dežnikom, predpasnikom, kapo, PVC nahrbtnikom, bombažno vrečo, igro Spomin, kartami Črni Peter, igro Ravnovesje v naravi … ter z najbolje prodajanimi knjigami iz Zlatorogove in Strokovne knjižnice.
Dobro obiskano je bilo naše strelišče, kjer so se obiskovalci pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Na strelišču so vse tri dni sejma, od jutra do večera, izkušenim in manj izkušenim strelcem pridno pomagali člani Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje.
Foto: Urša Kmetec
Na lastnem razstavnem prostoru se je predstavil Zeleni sklad, lovska dobrodelna organizacija, ki deluje pod okriljem Lovske zveze Slovenije. Člani komisije Zelenega sklada so uspešno izvedli prvo dobrodelno akcijo na sejmu. S prispevki in licitacijo so zbrali kar 2.716 evrov, ki bodo namenjeni solidarnostni pomoči lovcem. Hvala vsem, ki ste prispevali, in hvala tudi sponzorjem za prispevane nagrade. Vaša podpora in solidarnost dokazujeta, da skupaj lahko naredimo veliko dobrega.
Foto: Urša Kmetec
V soboto smo na sejmu opravili neformalne pogovore s potencialnimi novimi dopisniki Lovske zveze Slovenije. Vse, ki jih veseli poročati o lovskih dogodkih, ki radi fotografirajo, snemajo ali pišejo reportaže, se vedno lahko dogovorijo z uredništvom revije Lovec ali nam pošljejo kratke prispevke, fotografije in videoposnetke za našo spletno stran in družbena omrežja.
Foto: Erika Škrlep
Uspešno se je predstavila tudi slovenska lovska kinologija v organizaciji Komisije za lovsko kinologijo LZS. Sodelovali so vsi klubi s področja lovske kinologije, predstavili so pasme psov, med njimi tudi Koroškega žigca.
Foto: arhiv Komisije za lovsko kinologijo
Že 51-tič smo pripravili Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, ki so ga udeleženci letos še posebej pohvalili. 300-tim pevcem in rogistom se je prvič pridružila tudi mala lovska godba. Zadnji dan sejma so se na 18. Državnem prvenstvu pomerili še oponašalci jelenjega rukanja iz Slovenije in v tekmovanju z mednarodno udeležbo tudi predstavniki iz Vojvodine ter tako simbolično zaključili letošnje pestro sejemsko dogajanje.
Foto: Erika Šrklep in Andrej Miklavčič
Zaključena je nagradna igra Lovske zveze Slovenije. Izžrebali smo tiste lovce in lovke, ki so se oglasili na našem razstavnem prostoru in oddali listke za srečelov. Hvala vsem, ki ste se odločili sodelovati v naši brezplačni nagradni igri oziroma srečelovu, s katero smo prvič ‘šteli promet’ na našem razstavnem prostoru. Čestitke tudi vsem desetim izžrebanim, ki so že prejeli lepe nagrade.
nagrada: strelni daljnogled Geco Gold – nagrajenec Jože Lunder
nagrada: mesarica – nagrajenec Bojan Breitenberger
Peltor ProTac Shooter glušniki – nagrajenec Anton Weiss
nagrada: kapa s šiltom SLD – nagrajenka Maja Brunskole
nagrada: termo bidon SLD – nagrajenec Lovro Namestnik
Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja je potekalo 16. marca v okviru Dnevov lovstva v Celju. Pred polno dvorano Celjskega sejma se je predstavilo kar šestnajst tekmovalcev, saj je tokratno prvenstvo potekalo z mednarodno udeležbo.
Foto: Erika Škrlep
Na 18. Državnem prvenstvu se je pomerilo osem tekmovalcev ter en tekmovalec, ki ni lovec in je sodeloval izven konkurence. Šlo je za mladega novinarja in voditelja na Radiu1, Dina Kapetanovića, ki se je lahko od blizu prepričal, da je oponašanje jelenjega rukanja posebna veščina, spretnost in umetnost, kakršno premorejo le redki in najboljši. In, ki zahteva od oponašalcev redne in predane treninge. Občinstvu se je predstavilo še sedem tekmovalcev iz Republike Srbije – Vojvodine, ki tudi v tekmovanju z mednarodno udeležbo niso mogli poseči po najvišjih mestih.
Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: mladi jelen, ki išče košute; glavni jelen s tropom košut in oglašanje dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku rukanja. Ocenjevalo jih je šest članov sodniškega zbora, ki ga je vodil Ernest Kerčmar. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom štiričlanskega vodstva, na čelu z mag. Janijem Šalamonom, predsednikom Komisije za lovsko kulturo LZS. Za popestritev prvenstva, ki je pritegnilo veliko zanimanja, so poskrbeli Rogisti Lovske zveze Maribor.
Vzdušje je bilo napeto do konca, razlike med najboljšimi tremi na državnem prvenstvu pa dokaj majhne. Sodniki so razsodili, da si mesto prvaka zasluži Marko Mavri (LD Podbrdo) z doseženimi 67 točkami. Drugo mesto je osvojil Tadej Klemenšek (LD Solčava) s 64 točkami. Tretji je bil Nejc Kos (LD Borovnica) s 63 točkami.
Rezultati državnega prvenstva:
Marko Mavri – 67 točk, LD Podbrdo
Tadej Klemenšek – 64 točk, LD Solčava
Nejc Kos – 63 točk, LD Borovnica
Tomaž Miklič – 61 točk, LD Plešivica – Žužemberk
Franz Hirm – 55 točk, DOLK Črna na Koroškem
Simon Ferlinc – 54 točk, LD Puščava
Damijan Zdovc – 54 točk, DOLK Črna na Koroškem
Gregor Lavrin – 41 točk, LD Dobovec
Rezultati skupno z mednarodno udeležbo:
Marko Mavri – 67 točk, LD Podbrdo
Tadej Klemenšek – 64 točk, LD Solčava
Nejc Kos – 63 točk, LD Borovnica
Tomaž Miklič – 61 točk, LD Plešivica – Žužemberk
Franz Hirm – 55 točk, DOLK Črna na Koroškem
Bojan Vasiljević – 55 točk, Šumsko gazdinstvo Sremska Mitrovica
Na prazniku lovske kulture – 51. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 15. marca v Celju, je zapelo in zaigralo skoraj 300 pevcev in rogistov.
Foto: Urša Kmetec
Letošnja prireditev je prvič potekala v okviru 3. Dnevov lovstva na Celjskem sejmu, zato je bilo logistično usklajevanje še posebej zahtevno. Srečanje je potekalo v soorganizaciji Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje in Komisije za lovsko kulturo LZS. Največ zaslug za odlično izpeljano prireditev, ki je pritegnila številne ljubitelje lepe slovenske glasbe, ima predsednik Komisije za lovsko kulturo mag. Jani Šalamon.
Zbrane je pozdravil predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.»Ponosen sem, da stojim pred tako imenitnim zborom, pred tistimi, ki jim ni žal svojega časa, energije, znanja in sposobnosti družiti in združevati v mogočen glas- v glas slovenstva, tradicije, lovstva in ljubezni do narave,« je nagovoril nastopajoče in nadaljeval: »Dr. Ivan Lorenčič je zapisal, da smo slovenski lovci in je prvič v zgodovini v organizacijo vpeljal slovenski jezik, slovenske šege in običaje. Postali smo del slovenske kulture, postali smo eden izmed temeljnih kamnov slovenske kulture takrat, ko so drugi molčali, smo se slovenski lovci združevali in ohranjali slovenstvo. Odzvali smo se tudi klicu domovine, kadar smo živeli pod tujo oblastjo. Lovci smo se vojskovali tudi za Republiko Slovenijo. Oblasti so se menjale, narodu in domovini smo ostali zvesti. Zvesti v svojih dejanjih, razmišljanjih in zvesti tudi v besedi in kulturi.«
Šalamon je poskrbel za presenečenje in popestritev letošnjega 51. Srečanja – prvič, zagotovo pa ne zadnjič, se je na srečanju predstavila mala lovska godba, ki ji je tudi dirigiral. »S ponosom lahko zremo na izpeljani dogodek in na naše ambasadorje kulture slovenskega lovstva, ki vztrajajo in namenjajo svoj prosti čas skrbi za ohranjanje slovenske lovske kulture,« je povedal Šalamon.
Z lovskimi pesmimi in skladbami, med katerimi seveda niso umanjkale stalnice, kot so »Mi smo lovci«, »Lovska (Halo)«, V gozdu«, »Veselo na lov«, »Koračnica lovcev« in »Triglav« se je predstavilo 30 skupin – poleg slovenskih tudi Zbor rogistov Lovske zveze Hrvaške in Rogisti kanalske doline. Z recitacijo lovske pesmi sta se predstavili članici Društva slovenskih lovk Tjaša Žgur in Antonietta Gasser. Tadej Klemenšek pa je za pokušino pred državnim prvenstvom gledalcem predstavil veščino oponašanja jelenjega rukanja. Praznik slovenske lovske kulture se je zaključil s prijetnim druženjem.
Urša Kmetec
Celoten posnetek srečanja si boste lahko ogledali v eni izmed naslednjih oddaj Dober pogled.
Z recitacijo sta se predstavili tudi članici Društva slovenskih lovk Tjaša Žgur (na fotografiji) in Antonieta Gasser. Foto: Urša Kmetec
Komisija za lovsko kinologijo LZS je pripravila razpise za sofinanciranje lovsko kinoloških prireditev v letu 2025.
Foto: arhiv KLK
V sofinanciranje so vključene lovsko-kinološke prireditve mednarodnega ter državnega ranga, vzrejni pregledi ter udeležba posameznikov – vodnikov lovskih psov – na tekmovanjih mednarodnega ranga. S tem bo komisija pridobila vnaprejšnji vpogled v količino sredstev, ki jih bo tekom leta namenila za sofinanciranje lovsko kinoloških prireditev, kar pa bo omogočilo bolj pregledno in učinkovitejše upravljanje z razpoložljivimi sredstvi. Posamezne lovsko kinološke organizacije se lahko na posamezen razpis prijavijo z več prireditvami.
Na temo šakala in drastičnega zmanjševanja števila srnjadi v posameznih delih države smo 14. marca, na Dnevih lovstva v Celju pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali lovci, znanstveniki, predstavniki kmetov, predstavniki Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo. Soočili smo mnenja o vplivu šakala na stalež srnjadi.
Foto: Urša Kmetec
Lovci ugotavljamo, da večje število šakalov sovpada z manjšo številčnostjo srnjadi. Znanstveniki so opozorili na negativen vpliv klimatskih sprememb, bolezni in nepravilne strukture odstrela po spolu in starosti srnjadi na zmanjšanje plodnosti in posledično števila mladičev. Prav tako je potrebno upoštevati, da je na naših cestah vsako leto povoženih okoli 4.000 osebkov srnjadi. Izpostavljen je bil tudi vpliv košnje – na Ljubljanskem barju je bila izvedena raziskava z označevanjem srnjih mladičev, od katerih je kar sedem od osmih označenih mladičev končalo v balah sena. Silaža, okužena s kadavri pokošenih srnjih mladičev ni le neužitna, temveč tudi zelo nevarna za pašno živino. Lovci smo predlagali nabavo brezpilotnih letalnikov – dronov s termalnimi kamerami, s katerimi bi tik pred košnjo pregledali travnike in najdene mladiče varno prestavili izven področja košnje.
Predstavnik Zavoda za gozdove je zatrdil, da neizpolnjevanje načrtovanih kvot odstrela srnjadi ne bo imelo pravnih posledic. Veljavna zakonodaja namreč nalaga lovskim družinam – upravljavkam lovišč plačilo materialne škode v prometnih nesrečah z udeležbo divjadi, če plan odstrela ni bil izpolnjen. Prav tako Zavod za gozdove, ki ima dejansko roko nad načrtovanjem, čeprav ga formalno izvajajo območne zveze upravljavk lovišč, ne nasprotuje preseganju načrtov odstrela šakala.
Kmetje opozarjajo na problem izplačevanja odškodnin za škode po divjadi, saj se zavedajo, da spričo aktualnega trenda lovske družine kmalu ne bodo več finančno sposobne poravnavati obveznosti do upravičencev. Država dejansko ima v rokah škarje in platno, vendar ne kaže zanimanja za ustanovitev sklada za poplačilo škod po divjadi, v katerega bi vplačevali tako lovci kot pristojno ministrstvo.
Podrobneje o okrogli mizi v prihodnji številki Lovca.
Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete UL je v 30 letih svojega dela seciral 750 kosov srnjadi – to je na 30 letni ravni zgolj 0,1 srne na lovsko družino. »Želim si, da bi vsaka lovska družina vsako leto poslala eno (!) truplo srnjadi. Apeliram na lovce, da v primeru, ko najdete truplo srne, pokličete Veterinarsko higiensko službo (VHS) in sporočite, da želite izvedeti, kaj je vzrok pogina. Lovska družina dobi po pregledu tudi poročilo o vzroku pogina. Če VHS tega ne sporočite, gre truplo v uničenje,« poudarja dr. Vengušt
Največ, to je 43 % pregledanih kosov srnjadi je poginilo zaradi zajedavcev (lani smo v Sloveniji dobili tri nove, eden od njih je zoonoza, ki škoduje tudi ljudem), za 15 % poginov so odgovorne bakterije (v Sloveniji so prisotne številne bakterije, ki so včasih veljale za eksotiko, na primer gnojne bakterije). V zadnjih 15 letih pa pri srnjadi ugotavljajo tudi veliko novotvorb – rakotvornih obolenj, ki so posledice onesnaženega okolja, saj je srna tudi bioindikator okolja.
Foto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Leon Merjasec
Lep kinološko obarvan sejemski vikend je za nami in želeli bi se zahvaliti vsem in vsakemu posebej, da ste prispevali svoj košček k skupnemu mozaiku predstavitve slovenske lovske kinologije!
Foto: arhiv Komisije za lovsko kulturo
Na Dnevih lovstva na Celjskem sejmu je 15. marca potekala tudi predstavitev slovenske lovske kinologije, na kateri so sodelovali:
Slovenski klub za retrieverje
Klub za delo prinašalcev
Klub ljubiteljev psov jamarjev
Slovenski klub za španjele
Društvo ljubiteljev ptičarjev
Klub hanoverskih in bavarskih barvarjev Slovenije
predstavitev pasme Koroški žigec
Upamo, da bomo imeli v bodoče priložnost nadaljevati s sodelovanjem in vse skupaj še nagraditi.
Med 14. in 16. marcem 2025 je v Celju potekal sejem 3. Dnevi lovstva, na katerem so sodelavci Zavoda za turizem Pivka uspešno predstavljali razstavišča, programe za pedagoške skupine in druge organizirane skupine.
Foto: Zavod za turizem Pivka
V petek, 14. marca, smo svoje aktivnosti predstavljali v otroškem kotičku Lovske zveze Slovenije, kjer je vsebine Zavoda obiskovalcem podrobneje predstavil vodnik in izkušen lovec Jernej Žgur.Sobota, 15. marca, je bila prav posebna, saj smo se pridružili Lovski družini (LD) Gradišče Košana, ki je sodelovala v tekmovanju kuhanja divjačinskega golaža in osvojila odlično 2. mesto. Ekipo so sestavljali predstavniki podmladka LD: Vito Železnik, Manca Šonc, Urban Medved, Žan Volk in Jan Dekleva; ob podpori izkušenih članov Aleksandra Dekleve, Igorja Urha, Gregorja Železnika, Danila Belčiča, Alberta Lagoja, Andreja Mekine (glavnega kuharja in gospodarja) ter Boštjana Kaluže (predsednika LD).
Ena izmed pomembnih nalog Centra o velikih zvereh, s katerim upravlja Zavod za turizem Pivka, je povezovanje z deležniki, ki sodelujejo pri upravljanju velikih zveri. Mednje sodijo tudi lovske družine, katerih člani prostovoljno izvajajo številne aktivnosti, vezane na upravljanje populacij velikih zveri. Zavod je v preteklih letih preko različnih projektov in študijskih pobud vzpostavil močne povezave z lokalnimi lovskimi družinami, s katerimi sodelujemo pri izvedbi različnih dogodkov in izobraževalnih aktivnosti.
Z veseljem smo sprejeli povabilo Lovske zveze Slovenije in LD Gradišče Košana ter se jim pridružili pri predstavitvah na sejmu. Ponosni smo, da smo lahko del tega pomembnega dogodka, ki med drugim krepi sodelovanje in ozavešča javnost o pomenu trajnostnega upravljanja narave in divjadi.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da v petek, 14. marca, ne bo poslovala zaradi udeležbe na Dnevih lovstva v Celju. Vabljeni, da nas obiščete na na našem razstavnem prostoru v dvorani D.
Lovska zveza Slovenije objavlja prosto delovno mesto poslovnega sekretarja / poslovne sekretarke s polnim delovnim časom.
Foto: Pixabay
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati in kandidatke pošljejo najkasneje do srede, 12. marca 2025 na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Izvršni odbor Območnega združenja upravljavcev lovišč Zahodno visoko kraškega lovskoupravljavskega območja (LUO) vas vljudno vabi na slovesno otvoritev razstave trofej uplenjene divjadi v letu 2023 in 2024, ki izpolnjujejo kriterije za medalje po CIC točkah.
Otvoritev razstave bo v soboto. 8. marca ob 10. uri, v razstavni dvorani pri Zagodu v Idriji. Nagovore bodo imeli predstavnik Lovske zveze Slovenije, vodja odseka Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik IO OZUL ZVK Marjan Brus.
Razstava bo odprta: v soboto, 8. 3. in nedeljo 9. 3., od 10. do 17. ure, v ponedeljek, 10. 3., od 12. do 18. ure, in v torek, 11, 3., od 12. do 16. ure. V torek se bo začelo vračati trofeje od 16. ure dalje.
Na Dnevih lovstva, ki bodo med 14. in 16. marcem na Celjskem sejmu se bo s pestrim naborom dejavnosti predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. Obiščite naš razstavni prostor v dvorani D!
Foto: arhiv LZS
Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pomerili se boste lahko v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Povsem varno, a realistično doživetje, primerno za vsakogar. Na našem razstavnem prostoru boste lahko kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in nove artikle iz programa LZS.
Obiščite tudi stojnico Zelenega sklada LZS, ki je namenjen zagotavljanju solidarnostne pomoči lovkam in lovcem v izrednih življenjskih razmerah. Za vas pripravljamo tudi bogat srečelov z dobrodelno noto.
V sodelovanju s Celjskim sejmom pripravljamo pestro dogajanje za najmlajše obiskovalce v otroškem kotičku, kjer jih bo pričakal animator in jim predstavil delo lovca, različne vrste divjadi in zveri, njihove sledi in zanimivosti iz narave. Še posebej pestro bo v otroškem kotičku v petek, ko pričakujemo večji obisk vrtčevskih in šolskih skupin.
PETEK, 14. 3.Okrogla miza o upadanju števila srnjadi
Pri izvajanju lovskih aktivnosti v Sloveniji opažamo upad števila srnjadi; na posameznih področjih je stanje že kritično. Lovska organizacija je predvsem naravovarstvena organizacija, zato se trudimo storiti vse, kar je v moči lovcev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z okroglo mizo želimo opozoriti na problem in spodbuditi vse odgovorne k akciji za zaustavitev negativnih trendov staleža srnjadi. Vabimo vas, da se udeležite okrogle mize “Upadanje staleža srnjadi – vzroki in rešitve”, ki bo potekala med 12. in 14. uro, v dvorani C1.
SOBOTA, 15. 3.: Dan slovenske lovske kultureinslovenske lovske kinologije
V soboto praznujemo dan slovenske lovske kulture in ob 15. uri v Modri dvorani Kongresnega centra pripravljamo že 51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov. Pridružite se 300-tim pevcem in rogistom iz 29 skupin, ki bodo zapeli in zaigrali najlepše lovske pesmi in skladbe.
Radi pišete, fotografirate in snemate? Potem se nam pridružite ob 11. uri na našem razstavnem prostoru na informativnem srečanju “Širimo mrežo dopisnikov LZS”.
Z lastnim razstavnim prostorom v dvorani D se predstavlja tudi slovenska lovska kinologija. Na sejmu bodo sodelovali vsi klubi s področja lovske kinologije, ki bodo predstavili svoje delovanje, pasme psov in prikazali delo s psi. Predstavljena bo tudi pasma Koroški žigec, ki je v procesu priznavanja. Tako pestrega dogajanja s področja lovske kinologije na tem sejmu še ni bilo!
V okviru sejma bodo poskrbeli tudi za gurmanske užitke – potekalo bo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.
NEDELJA, 16. 3.: Oponašanje jelenjega rukanja
V Mali dvorani Kongresnega centra se ob 14:30 prične že 18. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju z mednarodno udeležbo. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Organiziranost lovstva v Sloveniji in Prekmurju zasledimo v prvi polovici prejšnjega stoletja, s tem pa tudi lovsko kulturo, šege in običaje. Spremljevalka lovske dejavnost je tudi lovska pesem in pred 40. leti v tam namenom ustanovljeno Pevsko društvo prekmurskih lovcev, ki ohranja in neguje slovensko lovsko pesem in predstavlja prekmurske lovce širom naše države in onstran naših meja.
Foto: ZLD Prekmurje
Zbor je bil ustanovljen leta 1985 na pobudo Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje in pod njenim okriljem deluje še danes. Zbor se vsako leto se udeležuje revije lovskih pevskih zborov in rogistov, nastopa na lovskih in ostalih prireditvah in pogrebnih svečanostih. Njihovo poslanstvo je poleg ohranjanja lovske tradicije tudi ohranjanje slovenske pesmi in besede, saj dobro sodelujejo z zamejskimi Slovenci v Italiji, zadnje čase pa gojijo pristne odnose s Slovenci na Madžarskem. Da je dosedanje delovanje Pevskega društva prekmurskih lovcev zelo bogato in uspešno, dokazujejo raznovrstna priznanja in plakete, ki so jih prejeli v letih delovanja doma in v tujini.
40. obletnico delovanja je zbor proslavil v petek, 28. februarja v Spominskem domu Štefana Küzmiča v Puconcih. Na prireditvi so sodelovali tudi KUD Prekmurski rogisti ter Slovenski pevski zbor Gornji Senik iz Porabja na Madžarskem. Pevska zbora sta predstavila več pesmi, rogisti več skladb. Slavnostni prireditvi je prisostvovalo več gostov, tako iz Slovenije kakor tudi iz tujine.
Foto: ZLD Prekmurje
Pozdravne nagovore sta imela predsednik ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš ter predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Ob zaključku so bile zboru in posameznim pevcem podeljene plakete in priznanja. Plakete za lovsko kulturo sta podeljevala oba predsednika ter predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon. Posebne pozornosti je bil deležen Aleksander Beer, ki se je pri častitljivi starosti udeležil proslave; kajti ravno na njegovo pobudo je bil zbor ustanovljen.
Čestitke zboru ob jubileju in iskrena hvala za prispevek pri ohranjanju in negovanju lovske kulture z željo, da se uspešno delovanje tudi nadaljuje v prihodnje.
Si razmišljal/-a, da bi te veselilo poročati o lovskih dogodkih? Pošiljati naravoslovne fotografije? Napisati kakšno zanimivo reportažo? Morda imaš poleg lovskega znanja še znanje, ki se prepleta z lovstvom, in bi bilo zanimivo za lovce?
Potem te vabimo na neobvezujoče informativno srečanje z morebitnimi novimi dopisniki. Prijave zbiramo do vključno srede, 12. marca. Piši nam na pr@lovska-zveza.si.
Dobimo se na Dnevih lovstva na Celjskem sejmu. Poišči nas na razstavnem prostoru LZS, v dvorani D, v soboto, 15. marca, ob 11. uri. Veselimo se srečanja s teboj!
Zavod za turizem Pivka in Lovska družina Pivka v petek, 28. februarja, med 9. 12. uro, organizirata brezplačno počitniško aktivnost za otroke – zimsko počitniško delavnico “Do jezera in nazaj: po sledi za divjadjo”. Vabljeni!
Kaj lovci počnemo v lovišču? Kaj nosimo s seboj v lovskem nahrbtniku? Kako prepoznati sledi in znake prisotnosti divjadi v okolju? Kaj sploh je divjad? Vse to in še več bomo skupaj odkrivali na poti Do jezera in nazaj po sledi za divjadjo.
Otroci naj bodo primerno obuti za raziskovanje na prostem in toplo oblečeni v primeru, da nas preseneti burja. S seboj naj imajo podlogo za sedenje, pijačo in manjši prigrizek/malico (nekaj kar lahko po “lovsko” delijo tudi z ostalimi otroki). In če bo dež? Mi gremo vseeno primerno oblečeni raziskovat, greš z nami tudi ti? Kaj pa, če bo sneg? 👉 Bo pa še bolj zabavno!
V telovadnici Osnovne šole Ribnica na Pohorju je bila zadnjo februarsko nedeljo na ogled lovska razstava, ki jo je zgledno pripravila Lovska družina (LD) Janžev Vrh.
Šolarji iz Ribnice na Pohorju so navdušili lovsko množico. Foto: Erika Škrlep
Na njej so se z izvirno urejenimi ekološkimi nišami posameznih vrst divjadi v njihovem naravnem okolju in s trofejami uplenjene divjadi v letu 2024 predstavile LD iz Radeljskega lovsko-gojitvenega bazena (LGB), ki ga sestavljajo LD Kapla, Podvelka, Radlje, Remšnik in Janžev Vrh.
Na slovesni otvoritvi razstave se je zbralo izjemno veliko število lovcev iz tega dela Pohorja in Kozjaka, njihovi gostje iz drugih LD Lovske zveze (LZ) Maribor in množica domačinov. Vse zbrane je nagovoril in pozdravil starešina LD Janžev Vrh Borut Mithans, sicer tudi podpredsednik LZ Maribor. Strokovni pregled upravljanja z divjadjo v letu 2024 je predstavil predsednik LGB Radlje Izidor Cojzer. Med drugim je poudaril, da obsegajo lovišča petih lovskih družin dobrih 17.800 hektarjev površin, od katerih jih je 95 % lovnih.
Lovski kvartet iz Kaple in Dobrave v Ribnici. Foto: Majda TošBorut Mithans, dr. Marjan Toš in Marko Richter Zeleni v Ribnici. Foto:Majda TošFoto: Marjan in Majda Toš
V revirjih je najštevilčnejša divjad srnjad, poleg nje pa imajo še jelenjad, gamse in divje prašiče. Od male divjadi je najštevilčnejša lisica. Ko je govoril o škodah po divjadi je omenil jelenjad in divje prašiče. Slednje intenzivno lovijo tudi zaradi izvajanja ukrepov za zatiranje afriške prašičje kuge. Opozoril je še na prostovoljno delo lovcev v loviščih, ki so lani v njihovem LGB opravili dvanajst tisoč prostovoljnih delovnih ur ali 40 delovnih ur na enega lovca. Odvzem divjadi iz lovišč je bil bolj ali manj realiziran pri vseh vrstah. Največji je bil odvzem srnjadi, skupaj 1.042 osebkov, 170 glav jelenjadi, 86 gamsov in 103 divji prašiči. Lovci so uplenili tudi 278 lisic.
V imenu Lovske zveze Slovenije in LZ Maribor je spregovoril Ivan Žižek, sicer predsednik Komisije za izobraževanje pri LZS. Izpostavil je trdno tradicijo lovstva v tem delu Pohorja in Kozjaka, dobro sodelovanje lovcev z domačini in negovanje lovske kulture, šeg in običajev. Ni se mogel izognil niti etičnemu kodeksu slovenskih lovcev, katerega je treba pri lovsko pravičnem lovu vedno upoštevati.
Foto: Erika Škrlep
Župan Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč se je lovcem zahvalil za predano delo in za njihova prizadevanja za ohranjanje narave in življenjskega okolja divjadi. V bogatem in doživetem kulturnem programu je bil še posebej toplo sprejet nastop učencev OŠ Ribnica na Pohorju. Poleg njih so nastopili še domači pevci, harmonikarji in lovski rogisti LZ Maribor. To je bil res lep lovski praznik, ki je vnovič predstavil lovsko organizacijo v slikoviti podobi in je bil hkrati tudi imenitna promocija razvejane dejavnosti zelene bratovščine.
Poleg vsega omenjenega je bila to tudi potrditev neverjetnega sožitja pohorskih in kozjaških lovcev in kmetov ter drugih domačinov, ki lovce spoštujejo in podpirajo pri ohranjanju narave, divjadi in njenega življenjskega okolja. To pa je bila velika dodana vrednost ribniškega lovskega praznika.
Sporočamo žalostno vest, poslovil se je Jože Rus, član LD Krka, mednarodni kinološki sodnik, dolgoletni vodja vzreje nemških prepeličarjev in vodnih psov ter član vzrejne komisije, avtor knjige Nemški prepeličar v Sloveniji.
Lovska družina (LD) Rakek je 16. februarja organizirala dobrodelni skupni lov na šakale in lisice v podporo 28-mesečni deklici Lori, vnukinji njihovega lovskega tovariša Mirana Marolta.
Jutranje druženje in žreb. Foto: Tjaša Žgur
Mala Lora se spopada z gensko motnjo GAND, redko in nepredvidljivo boleznijo, ki vpliva na njen razvoj in kakovost življenja. Z velikim srcem in lovsko roko smo ta dan gradili boljši svet člani devetih lovskih družin: LD Rakek, pobratene LD Slovenske Konjice, gostje iz sosednje LD Planina in LD Javornik Postojna ter lovske družine Zveze lovskih družin Notranjske: LD Cerknica, LD Grahovo, LD Gorenje jezero, LD Babno polje in LD Cajnarje.
S pomočjo lovcev, posameznikov in poslovnih subjektov so zbrali 4.086 evrov, z zbiranjem pa člani LD Rakek nadaljujejo v mesecu marcu in tudi na Celjskem sejmu.
Starešina LD Rakek Aleš Gorkič je zbrane pozdravil v imenu celotne lovske družine in predstavil je namen srečanja: “Genska terapija je za Loro edina možna rešitev, hkrati pa tudi za ostale otroke s tem sindromom. Za razvoj tega zdravila potrebujejo 1 milijon evrov, s tem pa ne bomo pomagali samo Lori, ampak tudi ostalim otrokom v Sloveniji in po svetu s tem sindromom.”
Lori in ostalim otrokom lahko pomagate z donacijo 5 EUR ali 10 EUR s poslanim SMS sporočilom na številko 1919 in ključno besedo LORA5 ali LORA10. Če ne morete prispevati finančno, pa lahko Lorino zgodbo delite naprej, saj s tem širimo upanje, da zberemo potreben denar za razvoj zdravila in pomagamo otrokom, ki so naš zaklad in naša prihodnost.
Majhna, a nadvse prijetna pozornost za udeležence lova pri žrebu stojišč. Foto: Tjaša Žgur
Lovovodja Igor Pirc je predstavil potek organiziranega lova, opozoril na upoštevanje varnostnih pravil in udeležence po zaključenem pogonu povabil tudi na zadnji pogon v njihovo lovsko kočo v Rakovem Škocjanu. Nizke temperature in sunke vetra so udeleženci na stojiščih dobro občutili; kljub trudu poganjačev in videni divjadi pa pozdrava lovini ob koncu ni bilo. Lov smo zaključili ob prijetnem druženju in dobri jedači na toplem.
V rahlo zasneženi pokrajini je bila opažena tudi iz naših gozdov izginjajoča srnjad. Foto: Tjaša Žgur
Lori in ostalim otrokom smo udeleženci pomagali s prostovoljnimi prispevki – tekom dneva smo zbrali 2.195 evrov, pobratena LD je prispevala 1.111 evrov, ostalo pa posamezniki z nakazili na TRR. Gorkič je ob koncu dejal: “To je dokaz, da smo lovci več kot le lovska družina – smo skupnost, ki si medsebojno pomaga in podpira. Hvala vam za vašo solidarnost in dobrosrčnost, iz srca se vam še enkrat zahvaljujemo za vašo izjemno podporo pri zbiranju sredstev za Loro. Z lovsko roko in toplim srcem gradimo lepši svet! Skupaj lahko storimo veliko!”
Zbor lovk in lovcev (50) ob koncu lova. Foto: Aleš Gorkič
Katka in Ivica sva se udeležili mednarodne konference “Ženske in trajnostni lov” (Women and Sustainable Hunting International Conference- WASH), ki je potekala v Lasize del Garda, starem mestecu ob Gardskem jezeru. Dogodek je bil namenjen predvsem ženskam-lovkam.
Foto: arhiv Društva Slovenskih lovk
Vse štiri dni smo se družile lovke iz Češke, Slovaške, ZDA, Južne Afrike, Poljske, Portugalske, Srbije, Finske, Italije in Slovenije. Zbrale smo se v četrtek zvečer in že takoj pozdravile nekaj znanih obrazov. Organizatorke so tudi izpeljale dobrodelno tombolo, ki je bila zanimiva in zabavna. Žal nisva imeli dobre roke pri izbiri številk, kljub temu pa sva odnesli nagrado.
V petek smo se odpeljale na izredno zanimiv ogled muzeja divjadi v Villa Ca’Erizzo Luca. Ogledale smo si lahko ogromno zbirko divjadi iz Afrike, prav tako pa je v muzeju največja zbirka gorskih koz in ovc. Sama Vila Erizzo je iz 15. stoletja in predstavlja enega najslikovitejših arhitekturnih kontekstov starodavnega Bassana. Kompleks leži ob reki Brenti in je postavljen tako, da se zdi, da se nikoli ne konča. Imenujejo ga Ladja, ker je bila včasih tam linija, ki je povezovala oba bregova reke, pa tudi ker dobiš občutek, da si na ladijski palubi, kadar zamišljeno pogledaš skozi okna.
Dan se je zaključil z uradno gala večerjo, kjer smo izmenjale tudi nekaj besed in protokolarnih daril. Na večerji se nam je pridružilo še nekaj govorcev, ki so se predstavili naslednji dan. Oznanili pa so že kraj naslednje konference “Ženske in trajnostni lov”, ki bo na Portugalskem. V soboto je potekal glavni del celotnega dogajanja, konferenca na EOS v Veroni.
Sprejeli so nas predstavniki CIC, predsednik italijanske lovske zveze Massimo Buconi, veleposlanik Slovaške republike v Italiji Matej Hudec in predavatelji Lisa Ivy iz Južne Afrike, Moira in Keith Tidball iz ZDA, Sona Chovanova Superkova iz Slovaške in RenataBriano iz Italije. Vsak govorec je predstavil svoje izkušnje, misli in potovanja. Bila je edinstvena priložnost, da smo prisluhnili izkušnjam iz celega sveta in vzpostavili sodelovanje.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Glavna tema celotne konference je bila divjačina, kot osnova zdravega prehranjevanja (divjačina je zdravo meso, saj ne vsebuje nobenih antibiotikov ter ostalih zdravil, Lisa Ivy ga je predstavila kot srečno meso (‘happy meat’). Po končani konferenci smo imele možnost degustacije raznih specialitet, ki so jih pripravili kuharji kar na sejmu. Po tem dogodku smo si ogledali EOS SHOW Verona.
Konferenca se je zaključila v nedeljo zjutraj. Z dobrimi občutki, novimi prijateljicami in željo, da se nama bo uspelo udeležiti naslednje ‘WASH’ konference na Portugalskem, sva se odpravili proti domu. Morda bomo v kratkem lahko tudi pri nas organizirali podoben dogodek, s čimer bi ženske v lovstvu pritegnile k večjemu druženju in boljši prepoznavnosti v očeh javnosti.
Katka Kovačec in Ivica Kocjančič, Društvo slovenskih lovk
V hrvaški Istri so pred dnevi pri divjih svinjah potrdili bolezen Aujeszkega, ko je zaradi stika s surovim mesom divjega prašiča poginil okužen lovski pes.V Sloveniji so bili po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zadnji potrjeni primeri pri lovskih psih po stiku z divjim prašičem med lovom v letu 2018 in 2023.
Foto: Andrej Miklavčič
Divji prašiči so edini naravni gostitelj virusa, bolezen pa večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja ni. Smrtnost je 100 %.
Bolezenski znaki
Pri psu povprečno od okužbe do prvih znakov bolezni poteče od 1 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so neješčnost in zmanjšana aktivnost, kasneje se razvijejo blažji živčni znaki, srbečica, ki jo spremlja praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, vnetja, motnje ravnotežja in mišični krči. Žival postane vznemirjena in močno občutljiva čemur sledi kolaps in pogin. V nekaterih primerih so pri zvereh (mesojedih živalih) možne samopoškodbe t. j. grizenje lastnega telesa. Žival lahko pogine tudi brez znakov bolezni.
Lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.
Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov
Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.
Slovenska policija se je 12. februarja s slovesno podelitvijo medalj policije za požrtvovalnost in hrabrost zahvalila pogumnim, predanim in prizadevnim pripadnikom policije ter občanom, ki so s svojimi dejanji rešili številna življenja in zavarovali premoženje ljudi. Med prejemniki medalj so bili tudi lovci.
Med prejemniki so bili tudi lovci LD Rižana (z leve: Mladen Miklavčič in Boris Cunja). Vir: policija.si
Medalje policije za požrtvovalnost in hrabrost so prejeli lovci Lovske družine (LD) Rižana Boris Cunja, Mladen Miklavčič in Bojan Švab, ker so 4. februarja 2024 žensko, ki je z avtom zapeljala z vozišča in obstala na robu prepada, obvarovali pred padcem v globino in ji v zahtevnem in nevarnem položaju pomagali vse do prihoda reševalnih služb.
Medalje je prejemnikom na slovesnem sprejemu podelil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Damjan Petrič skupaj z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. Oba sta se pogumnim posameznikom zahvalila in jim obenem čestitala.
Lovce LD Rižana je za nesebično pomoč človeku v stiski Lovska zveza Slovenije februarja lani odlikovala z znakom za lovske zasluge.
Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so se člani seznanili z začetkom izobraževanja nove generacije mladih lovcev.
Med praktičnim delom lovskega izpita pripravniki sodelujejo tudi pri graditvi lovskih naprav, kot so visoke preže. Foto: Marjan Toš
Kot je povedal vodja strokovnega tečaja in predsednik Komisije za izobraževanje LZ Maribor Ivan Žižek, obiskuje tečaj 36 lovskih pripravnikov. Izobraževanje poteka skladu z enotnim učnim načrtom in predmetnikom v okviru Lovske zveze Slovenije. Bodoči lovci so morali pred začetkom tečaja, ki je uvod v teoretični del lovskega izpita (praktičnega morajo opraviti v svojih lovskih družinah oz. loviščih s posebnim namenom), že opraviti tečaj iz varnega ravnanja z orožjem.
Med predmeti so poleg biologije in ekologije divjadi v ospredju še zgodovina lovstva, lovska etika, kultura, šege in običaji, urejanje lovskih naprav in objektov, lovska kinologija, zdravstveno varstvo prostoživečih živali in naloge lovcev na področju varstva okolja in narave nasploh.
Po končanem izobraževanju morajo vsi lovski pripravniki opraviti še zaključni lovski izpit in slovesno podpisati izjavo o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Kot je še povedal Žižek, ki je tudi predsednik Komisije za izobraževanje LZS, je v letošnji generaciji tečajnikov veliko mlajših pripravnikov, kar je vzpodbudni kazalnik rahlega pomlajevanja lovske organizacije tudi na Štajerskem.
Slovenska vojska že več let uspešno sodeluje z izbranimi civilnimi organizaciji, tudi z Lovsko zvezo Slovenije, s katero je že podpisala sporazum letnega načrta sodelovanja v letu 2025.
Med oblike pomoči Slovenske vojske civilnim organizacijam sodijo prevozi opreme in ljudi po cesti in zraku, uporaba infrastrukture (nastanitve v vojaških objektih, vadišča in strelišča), nastopi Orkestra Slovenske vojske, sodelovanje Gardne enote Slovenske vojske oziroma častne straže, sodelovanje zdravstvenih ekip, angažiranje pripadnikov, izvedba pohodov in strelskih tekmovanj, ogledi zmogljivosti Slovenske vojske, strokovna usposabljanja, sodelovanje na različnih tekmovanjih, podpora izvedbi športnih tekmovanj, sodelovanje pri organizaciji dobrodelnih dogodkov, veterinarska pomoč, usposabljanje zastavonoš in praporščakov, podpora obeležitvenih slovesnosti in podpora športnih turnirjev. Ocenjena finančna vrednost podpore, ki jo bo Slovenska vojska nudila v letu 2025, znaša 1,5 milijona evrov.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je ob podpisu sporazuma 9. decembra 2024 v prostorih vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki v nagovoru zahvalil Slovenski vojski: “Z vašo nesebično pomočjo, visoko stopnjo organiziranosti in pripravljenostjo sodelovati z našimi organizacijami, nam je uspelo izvršiti veliko nalog, katerim nevladne organizacije s svojim kadrom in opremo niso bile kos. Posebej bi se rad zahvalil pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki so žrtvovali tudi svoj prosti čas za delo v korist družbe in narave. Javno mnenje v podporo Slovenski vojski se gradi skozi aktivnosti, s katerimi neposredno prispevate k varnosti ljudi in premoženja in zaščiti narave in okolja.”
Slovenska vojska v letu 2025 podpira 22 organizacij: Društvo upokojencev MORS, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske, Gasilsko zvezo Slovenije, Judo zvezo Slovenije, Kinološko zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Smučarsko zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Športno humanitarno društvo Vztrajaj – Never give up, Triglavski narodni park, Turistično zvezo Slovenije, Zavod Mepi – mednarodno priznanje za mlade, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zvezo društev generala Maistra, Zvezo društev in klubov zveze Moris, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo radioamaterjev Slovenije, Zvezo slovenskih častnikov, Zvezo tabornikov Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo združenj borcev za vrednote NOB.
Fakulteta za varstvo okolja v sodelovanju s partnerskimi organizacijami (Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Julius Kühn Institut; Lovska zveza Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije) organizira 14. Evropsko konferenco o upravljanju vretenčarjev (EVMC 2025), ki bo od 12. do 16. maja 2025 v Ankaranu.
Konferenca je nadaljevanje prejšnjih srečanj, znanih kot EVPMC, vendar tokrat z dodatnim poudarkom na vključenosti vseh vrst vretenčarjev in različnih načinov upravljanja, vključno z ekologijo, spremljanjem ter ohranjanjem vrst.
Glavne sekcije konference, ki pokrivajo najnovejše in najzanimivejše teme ter širok spekter disciplin, so: Ekologija, fiziologija in vedenje; Taksonomija in genetika; Spremljanje in upravljanje populacij; Konflikti med ljudmi in živalmi ter družbeni vidik; (Invazivne) tujerodne vrste vretenčarjev; Poljedelski in urbani sistemi; Zdravje, zoonotski patogeni in paraziti; Odpornost na rodenticide in okoljski monitoring ter Novi pristopi in metode.
Z več kot 200 prispevki raziskovalcev, ki prihajajo iz več kot 40-ih različnih držav, bo EVMC 2025 združila raznoliko mednarodno skupnost strokovnjakov, ki bodo delili izkušnje, predstavljali nova odkritja ter vzpostavljali sodelovanja, ki bodo oblikovala prihodnost upravljanja vretenčarjev.
Še posebej veseli smo, da bodo na konferenci sodelovali eminentni vabljeni predavatelji: • Ancuta Fedorca, National Institute for Research and Development in Forestry “Marin Dracea”, Romunija • Atle Mysterud, University of Oslo, Norveška • Heidi C. Hauffe, Fondazione Edmund Mach; National Biodiversity Future Center (NBFC), Italija • Joaquin Vicente Baños, Instituto de Investigación en Recursos Cinegéticos, Španija • László Kövér, University of Debrecen, Madžarska • Sabine Begall, University of Duisburg-Essen, Nemčija • Boris Kryštufek, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenija • Nikica Šprem, University of Zagreb, Hrvaška
Branko Galjot iz Kranja, ki ga lovski tovariši poznamo bolj po imenu Brane, je konec lanskega leta dopolnil 85 let. Letos pa mineva polnih 57 let njegovega članstva v slovenski zeleni bratovščini.
Foto: Brane Galjot v družbi lovskih prijateljev. Foto: Alenka Brun
Pred dnevi so se zato zbrali Branetovi najožji lovski tovariši v lovski sobi gostilne Pr’ Bizjak na Zgornji Beli in skupaj nazdravili obema jubilejema enega najuglednejših gorenjskih in slovenskih lovskih in gozdarskih strokovnjakov. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Gorenjske Peter Belhar slavljencu podelil najvišje priznanje te zveze, zlato plaketo.
Brane je diplomiral na Fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani. V lovske vrste je vstopil leta 1962. Najprej je bil redno zaposlen na Gozdnem gospodarstvu v Kranju, nato pa nekaj časa tudi na Lovski zvezi Slovenije. Od leta 1974 in vse do upokojitve je opravljal funkcijo tajnika v ZLD Gorenjske v Kranju. Z bogatim strokovnim, raziskovalnim in publicističnim delovanjem se je trajno vpisal v slovensko lovsko zgodovino in med najbolj prepoznavne lovske osebnosti na Gorenjskem.
Voščilo predsednika ZLD Gorenjske Branetu Galjotu. Foto: Alenka Brun
Kot je o njem povedal dolgoletni prijatelj in sodelavec mag. Franc Ekar, je Brane »najlepši primer naravovarstvene osebnosti, ki je v največji meri združevala teorijo in prakso. Tega se je navzel od velike gorenjske gozdarske in lovske avtoritete, ing. Miloša Keliha, pa tudi od drugih gozdarsko-lovskih strokovnjakov. Eden največjih Branetovih raziskovalnih in publicističnih uspehov je zbirka in zapis Kronika gorenjskega lovstva za obdobje od leta 1946 do 1997. Rezultati njegovega raziskovalnega dela so opogumili gorenjsko zvezo, da je leta 1998 nastala bogata publikacija Naših petdeset let – zbornik Zveze lovskih družin Gorenjske. V njej je vsebinsko in delovno predstavljenih vseh 28 gorenjskih lovskih družin«.
Trajni pečat in globoke sledi je Brane pustil tudi v Karavanškem sporazumu in v mnogih med mejnih in meddržavnih projektih Slovenije in Avstrije na področju varstva okolja, narave in divjadi. Velik pečat je pustil tudi v loviščih lovskih družin, katerih član je bil. Zdaj je v družbi lovskih tovariš v LD Šenčur. Želimo mu še veliko zdravja in dober pogled!
Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so opravili pregled in kategorizacijo odvzema divjadi iz lovišč lovskih družin (LD), ki so vključene v Slovensko goriško lovskoupravljavsko območje (SOZUL). Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov.
Strokovna komisija pri delu. Foto: Božidar Kunej
Lanski skupni odvzem srnjadi (odstrel in izgube) je znašal 2.345 osebkov obeh spolov, od tega 1.183 osebkov moškega in 1.162 ženskega spola. Iz lovišč je bilo odvzetih pet glav jelenjadi (dva moški spol, tri ženski spol) in prav tako pet jelenov damjakov, ki so pobegnili iz obor (štiri moškega in enega ženskega spola). Visok, a vendarle manjši, kot v letu 2023, je bil odvzem divjih prašičev, saj je znašal 123 osebkov (61 moški in 62 ženski spol). Izjemno visok je bil odvzem lisic, ki je znašal kar 1.369 osebkov obeh spolov in sivih vran, ki je znašal 1.636 ptic. Iz lovišč je bilo odvzetih tudi 42 jazbecev, 11 kun zlatic in 96 kun belic. Lani je lovcem kljub zahtevnosti lova uspelo upleniti tudi deset šakalov.
Od male divjadi je bilo skupaj odvzetih samo 67 poljskih zajcev, 409 fazanov in 204 divje race mlakarice. Mala divjad še naprej izgublja tla pod nogami, saj se zaradi posegov v naravno okolje krči njen življenjski prostor. V mnogih LD so se zaradi tega poleg že dolgo zaščitene poljske jerebice odrekli tudi odstrelu fazanov in ponekod celo poljskemu zajcu, katerega številčnost se marsikje že nekoliko popravlja. Poglavitna skrb LD ostaja še naprej ohranjanje in izboljševanje naravnih življenjskih pogojev za malo divjad, še zlasti za vse bolj ogrožene poljske kure.
M. T.
Posebna trofeja srnjaka, uplenjenega v LD Polskava. Foto: Božidar Kunej
51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo v soboto, 15. marca 2025, na Celjskem sejmu, v Modri dvorani Kongresnega centra, Dečkova cesta 1, Celje.
50. SLPZR. Foto: Jure Škrlep
Prvo vabilo z okvirno časovnico in scenosledom prireditve ter notnim gradivom ste že prejeli, objavljeno je tudi na spletni strani, v zavihku lovska kultura. Prijave sprejemajo do vključno 12. februarja.
Že dlje časa se govori, da srnjad v slovenskih loviščih počasi izginja. V nekaterih lovskih družinah se pridušajo, da ne morejo izpolniti letnih planov. Na to, da je srnjad v krizi, opozarjamo načrtovalce, iščemo vzroke, skušamo najti rešitve, predlagamo ukrepe in pričakujemo tudi pomoč države.
Foto: Pixabay
“Nismo čakali križem rok, poskušali smo ugotoviti, za kaj gre. Komisija za upravljanje z divjadjo je naredila raziskavo, ki je povezovala stalež divjadi s staležem šakala. Ne trdimo, da je to edini razlog, vzrokov je prav gotovo več, vendar se lovci ukvarjamo le s tistimi, ki so v naši pristojnosti, kar šakal nedvomno je. Opozarjamo načrtovalce in državo, da je srnjad v krizi. Če se ne bomo lotili ukrepov, bomo srnjad čez desetletja naseljevali tja, kjer je bila včasih prevladujoča divjad,” izpostavlja predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča upravljavce lovišč, da se od 1. 1. 2025, kot dokazilo o odvzemu divjega prašiča predloži sprednji spodnji del čeljusti, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma.
Foto: Pixabay
Tako se olajša priprava čeljusti divjih prašičev in hkrati zadosti določilom pravilnika*. V kolikor prva predmeljaka ne izrasteta, se čeljust odreže pred drugim predmeljakom. Seveda je treba priložiti tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).
Sprednji del spodnje čeljusti divjega prašiča, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma. Foto: vir MKGP
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne 23. 4. 2015 sprejel *Pravilnik o spremembah Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju (Uradni list RS, št. 29/15), kjer je v šestem odstavku 5. člena med drugim določeno, da je treba komisiji za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju za divjega prašiča predložiti celo spodnjo čeljust. V letu 2016 je bilo na OZUL-e posredovano pojasnilo glede predložitve cele spodnje čeljusti pri divjem prašiču št. 007-18/2014/37 z dne 12. 4. 2016, kjer je bilo pojasnjeno, da se za celotno spodnjo čeljust šteje že, če upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom predloži levo spodnjo čeljustnico skupaj z vsemi (tudi desnimi) sekalci; leva čeljustnica je lahko v zadnjem delu odrezana, in sicer za zadnjim izraslim meljakom. Predložiti je treba tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).
V primeru izgube divjega prašiča velja izjema skladno s 17. členom Zakona nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20), kjer upravljavec lovišča kot dokaz za izgubo divjega prašiča komisiji lovskoupravljavskega območja predloži podatke o odvozu najdenih poginulih divjih prašičev za svoje lovišče, ki jih pridobi od Veterinarsko higienske službe.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Lovska zveza Slovenije je danes v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije.
Foto: Gregor Bolčina
“Sporazumi bodo omogočili medsebojno izmenjavo izkušenj in usklajevanje ukrepov za trajnostno upravljanje divjadi. So prvi korak k tesnejšemu sodelovanju v regiji ter skupnemu vplivu na evropske odločevalce glede lovstva in ohranjanja narave,” je povedal predsednik LZS Alojz Kovšca in poudaril, da srečanje ni politične narave, gre za povezovanje nevladnih organizacij: “Cilj sporazumov je krepitev sodelovanja na podlagi skupnih interesov, ki izhajajo iz podobnosti lovišč in geografske bližine.”
V Sloveniji smo z dobrim gospodarjenjem uspeli ohraniti visoko pestrost živalskih vrst ter dobro sobivanje med ljudmi, divjadjo in naravo. “Slovenski način gospodarjenja z divjadjo in ohranjanja naravne raznovrstnosti razlikuje od večine držav Evropske unije, kjer je lov pogosto elitističen šport. Pri nas lahko lovi vsak državljan z opravljenim lovskim izpitom, ne glede na socialni status, premoženje ali spol,” je povedal Kovšca.
Predsednik LZS je ob tej priložnosti napovedal širjenje sodelovanja in podpise dvostranskih sporazumov s Hrvaško in Črno goro, z Romunijo in Bolgarijo. Regionalnega srečanja se je udeležila tudi Zveza lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je LZS sporazum podpisala že lani.
Podpisniki sporazumov (z leve proti desni): generalni sekretar Živojin Lazić (Republika Srbska), predsednik Željko Sušec (Vojvodina), predsednik Alojz Kovšca (Slovenija), predsednik Muhamed Hodžić (Bosna in Hercegovina), predsednik Bratislav Ćirković (Srbija), predsednik Vlatko Aleksovski (Makedonija) in predsednik Drago Guberac (Herceg Bosna). Foto: Gregor Bolčina Zbrane je nagovoril tudi župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač.1. Regionalno srečanje lovskih zvez. Foto: Gregor BolčinaFoto: Gregor Bolčina
V okviru 1. regionalnega srečanja lovskih zvez bo Lovska zveza Slovenje danes, ob 12. uri, v Lovskem domu v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva.
Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza Slovenije bo dvostranske sporazume o sodelovanju podpisala z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije. Regionalnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Zveze lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je Lovska zveza Slovenija konec lanskega leta že podpisala sporazum o sodelovanju.
Zagrebški velesejem od 21. do 23. februarja 2025 organizira Zagrebški sejem lova, 7. sejem lovske opreme.
Foto: Zagrebški velesejem
Zagrebški lovski sejem je osrednji regionalni dogodek, ki poteka ob podpori Hrvaške lovske zveze. Na sejmu bodo razstavljali proizvajalci in zastopniki priznanih svetovnih znamk lovske, športne, vojaške in varnostne opreme. Pripravljajo bogat in zanimiv razstavni program, številne zanimivosti in strokovna srečanja. Prihajajoči sejem, ki bo trajal tri dni, bo obeležil 100. obletnico Hrvaške lovske zveze.
Zagrebški lovski sejem, ki se ga je lani udeležilo 67 razstavljavcev iz sedmih držav, podpirajo pomembni pokrovitelji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Hrvaška lovska zveza, Hrvatske šume, Hrvaška lokostrelska zveza in Zagrebški živalski vrt. Ob ogledu lovskega sejma lahko obiščete tudi Zagrebški sejem navtike, ki bo potekal od 19. do 23. februarja 2025.
Dani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaFoto: Zagrebški velesejem
17. decembra 2024 smo se na pokopališču v Ožbaltu ob Dravi še zadnjič poslovili od staroste štajerskih in slovenskih lovcev, Maksa Holcmana, člana Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Maks Holcman je bil srčni in pravični lovec. Foto: osebni arhiv
Rodil se je 16. avgusta 1924 na znameniti Namestnikovi domačiji na Kozjaku, na kateri od nekdaj živi in gospodari trdni slovenski Namestnikov rod.
Maks je bil vse življenje tesno povezan z naravo, gozdom in lovom. V skrivnosti in čarobnost lova ga je kot mladega fanta vpeljal že njegov oče in bogato lovsko kariero je nadgradil z mnogimi odgovornimi funkcijami. Vedno se je zavzemal za visoke etične standarde v lovstvu in skrbel za ohranjanje bogate lovske tradicije. Kot gozdar je v dolgih letih službovanja dodobra spoznal vsak kotiček revirja. Med vsemi kozjaškimi lovci in tudi med lovskimi tovariši iz pobratene slovensko goriške LD Dobrava je užival velik ugled in spoštovanje tudi kot eden najboljših in najsrčnejših ter visoko etičnih štajerskih lovcev.
Če za koga, potem je bila za Maksa lov stvar časti in velikanske osebne odgovornosti. Lovska etika in lovska pravičnost, odlično poznavanje divjadi in njenih habitatov, vse to so bile odlike tega moža, ki se je s svojim udejstvovanjem v lovski organizaciji za vedno zapisal v lovsko zgodovino ne samo Kozjaka in Lovske zveze Maribor, pač pa celotnega slovenskega prostora.
Bil je izjemen učitelj in dragocen mentor mnogim generacijam mladih lovcev, katerim je nesebično predajal bogato znanje, predvsem pa jih je z izbranim, umirjenim besednjakom ter modrostjo zrelega moža, na vsakem koraku navajal na lovsko pravičnost in jih opozarjal na etični kodeks ter vrednote slovenskega lovstva. Bil je in ostaja nepozabna lovska korenina, velikega legenda in cenjena lovska avtoriteta.
Po dolgi bolezni je njegovo plemenito srce prenehalo biti 11. decembra 2024. Naj mu bo miren zadnji počitek v večnih loviščih!
Komisija za lovsko kulturo razpisuje 18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 16. marca 2025 v Celju, v okviru “Dnevov lovstva”.
Foto: arhiv LZS
Prvenstvo bo v mali kongresni dvorani Celjskega sejma, z začetkom ob 14:30. Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali je dostopen na naši spletni strani, v zavihku zakonodaja.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do srede, 12. marca 2025, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
Lovska zveza Slovenije sodeluje v evropskem projektu Interreg IPA Adrion za izboljšanje sobivanja človeka in prostoživečih živalskih vrst. Projekt se je začel izvajati konec leta 2024 in bo trajal tri leta.
Vir: projekt 4PETHABECO
Izboljšanje sobivanja ljudi in velikih zveri, kot so medvedi, volkovi, risi in šakali, ter ohranjanje biotske raznovrstnosti sta prednostni nalogi evropskega projekta 4PETHABECO, ki ga vodi Univerza v Vidmu (Italija) V projektu sodeluje deset partnerjev iz osmih držav jadransko-jonskega območja: iz Albanije, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu (Italija). Slovenski koordinator projekta je Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Projekt 4PETHABECO je namenjen ohranjanju populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo njihovih habitatov, še posebej preko krepitve zelene infrastrukture, kot so zeleni mostovi ali podvozi na avtocestah za varen prehod živali, zmanjševanja konfliktov pri sobivanju ter izboljšanja povezljivosti.
Specifični cilji projekta 4PETHABECO so: krepitev sodelovanja med deležniki znotraj jadransko-jonskega območja za spodbujanje sinergij in usklajevanje postopkov spremljanja populacij velikih zveri, povečanje preglednosti pri pridobivanju in interpretaciji podatkov o populacijah, izboljšanje stanja glede konfliktov, povezanih s sobivanjem človeka in populacij velikih zveri, s krepitvijo sodelovanja pri inovativnem soupravljanju habitatov in populacij, ustvarjanje baze znanja in interaktivne platforme jadransko-jonskega območja za reševanje konfliktov sobivanja, izboljšanje razumevanja kulturne, družbene in okoljske raznolikosti prostora.
Dolgoročni učinki projekta za ohranjanje velikih zveri in izboljšanje njihove odpornosti se bodo zagotovili preko soustvarjanja skupnih strategij in akcijskih načrtov jadransko-jonskega območja za skupno upravljanje populacij velikih zveri, varovanje in povečanje njihovih kopenskih habitatov in povezljivosti le-teh, kar bo omogočalo tudi udejanjanje strateških ciljev EUSAIR čezmejne paradne pobude PET HAB ECO.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so osem različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec, muflon) različnih starosti in spolov. V letu 2024 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost z zunanjimi zajedavci, predvsem s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije oz. bakterije povzročiteljice gnojenja, kot so npr. Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost in se redno pojavljajo tudi pri lisicah.
Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja
V Sloveniji so v LPN v Prekmurju prvič potrdili prisotnosti ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni. Zelo verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju. Okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi jih lovci zaznali, zato priporočajo, da se v preiskavo pošlje jetra s spremembami.
Pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah
Pri lisicah (Vulpes vulpes) so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Kot zanimiv, vendar zaskrbljujoč rezultat raziskave navajajo statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu, kar odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2024 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.