Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2020 opravili 67 sekcij trupel in patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 44 različnih lovskih družin.
Pregledali so 9 različnih živalskih vrst, različne starosti in spolov. V letu 2020 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot vzrok pogina v prvi polovici leta 2020 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij. Pri lisici in jazbecu so potrdili prisotnost virusa pasje kuge. V več primerih so potrdili prisotnost gnojnih bakterij.
Od oktobra letos se v Evropi spet pojavlja zelo nevaren patogen podtipa H5N8, znan tudi kot ptičja gripa. Podrobneje o ptičji gripi bo objavljeno v reviji Lovec.
Ptičja kuga in afriška prašičja kuga
Afriška prašičja kuga se še vedno počasi, vendar nezadržno širi. Zgolj v novembru 2020 je bila afriška prašičja kuga na novo ugotovljena v 24 državah, in sicer v devetih v Evropi (Nemčija, Madžarska, Latvija, Moldavija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija in Ukrajina), dvanajstih v Aziji in štirih v Afriki.
Za zgodnje ugotavljanje prisotnosti bolezni in njeno razširjenost je javljanje najdenih poginov ključnega pomena, zato je s strani lovcev pomembno pozorno spremljanje okolice in morebitnih sprememb v vedenju prostoživečih ptic. V primeru najdenih poginov upoštevajte priporočila Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2020 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
