Anas platyrhynchos L.
Opis
Raco mlakarico uvrščamo med vrste z izrazitim sezonskim spolnim dimorfizmom, kar pomeni, da se samci v delu leta zelo razlikujejo od samic po izraziti obarvanosti perja. Poleti, med obema menjavama perja, pa sta si samec in samica zelo podobna in ju po zunanjem videzu le težko razlikujemo med seboj, le po obarvanosti kljuna. Samčev kljun je enotno temno olivne zelene barve, samičin pa je večbarven. V tem času so race in racmani skromno rumenkaste do rjavo sive barve. Oboji imajo na perutih spredaj peresa kovinsko modre barve, belo in črno obrobljena – zrcalca. V času poletne menjave perja race zgubijo popolnoma ali vsaj deloma sposobnost letenja. Pozimi in v času razmnoževanja so racmani v svatovskih barvah. Glava in vrat sta kovinsko zelena, na vratu je bel obroč. Hrbet je svetlo rjav, boki pa svetlo sivi, grahasti. Prsi so kostanjevo rjave, letalna peresa pa so srebrno siva s črnimi obrobami. Racman ima na repu srednja dva para nadrepnih peres zakrivljena v krivčke. Nad repom je kovinsko zelen, pod repom pa črn. Samci ali racmani so veliki okoli 60 cm, samice – race pa okoli 50 cm. Odrasli racmani tehtajo 710–1730 g, race pa 550–1380 g.
Raca mlakarica ima ob robu kljuna rožene zobce – plojke, skozi katere preceja vodo in lovi hrano. Nad korenom repa ima trtnično žlezo, s katere izločki si masti perje.
Življenje
Raca mlakarica ima od čutil izredno dobro razvit vid in sluh ter tudi okus. Je izvrstna letalka in pri letu dosega hitrost več kot 80 km/h. Sicer pa se premika tudi s plavanjem in hojo. Raca mlakarica se nerada potaplja, razen ob nevarnosti. Pri hranjenju se po navadi potopi le toliko, da je njen zadnji del še vedno nad vodo.
Mlakarica lahko doseže razmeroma visoko starost, tudi do 20 let, v ujetništvu pa še več (do 30 let). Raco mlakarico uvrščamo med enoženske (monogamne) vrste, kar pomeni, da ima en samec le eno samico. Po navadi traja taka monogamna vez več let, čeprav niso redki tudi racmani, ki po oploditvi samice, ko ta začne valiti, iščejo nove samice, ki so še brez samca.
Dvorjenje se začne pozno jeseni, tako da so pari lahko oblikovani že decembra, januarja. V tem času pogosto za raco leti več racmanov. V februarju so po navadi pari že trdno oblikovani in ločeni od preostalih rac. Racman ima moški spolni ud – penis, kar ni značilno za druge ptice.
Race lahko začnejo nesti jajca že februarja, po navadi pa od konca marca do sredine maja. Raca znese približno 7–17 jajc, redkeje več. Če prvo gnezdo propade, naredi drugega, lahko tudi tretjega, s tem, da je jajc vedno manj. Gnezdo naredi največkrat ob vodi ali na njej, neredko tudi daleč stran od vode, zlasti če primanjkuje primernih gnezdišč v bližini vode. Gnezdo je lahko na tleh ali nad tlemi. Vali samo samica (približno 28 dni). Preden zapusti gnezdo, pokrije jajca. Ko se mlade račke izvalijo, jih raca hitro odpelje v vodo. Mlade race začno leteti po 7 do 8 tednih. Raca mlakarica je vsejedka: hrani se z rastlinsko in živalsko hrano, pri čemer znaša delež rastlinske hrane približno 90 %. Hrano išče v vodi in na kopnem. Pri iskanju hrane lahko preleti izredno velike razdalje, tudi več deset kilometrov. Hrani se podnevi in ponoči. Race mlakarice se zlasti v jeseni združujejo v večje jate, ki se lahko klatijo po večjih območjih.
Življenjski prostor
Je izredno skromna glede življenjskega prostora in v glavnem naseljuje vse vodne površine, stoječe in tekoče. Je tudi izredno prilagodljiva, zato je v neposredni človekovi bližini našla dobre razmere za preživetje in razmnoževanje. Najraje se zadržuje na plitvih, zamočvirjenih, dobro zaraslih površinah v neposredni bližini globljih vodnih površin. Hrano si išče tudi na kopnem, daleč stran od vodnih površin. Je izredno številna in dobro prilagojena na človekovo bližino, zato je zelo pogosta tudi na vodnih površinah v naseljih in mestih.
Razširjenost v Sloveniji
Pri nas je raca mlakarica splošno razširjena in pogosta vrsta; pojavlja se praktično na vseh vodnih površinah. Pozimi lahko k nam priletijo tudi bolj ali manj številne jate iz severnih dežel.
Razširjenost
Raca mlakarica živi in gnezdi praktično po celotnem severnem delu našega planeta (celotna Evropa, severna Afrika, Severna Amerika, toplejši predeli Azije). Pozimi se race iz severnih predelov selijo v južnejše kraje, kjer prezimujejo.
Ogroženost
Raca mlakarica na splošno ni ogrožena vrsta. Ogroža jo človekova dejavnost, zlasti uničevanje življenjskega prostora, izsuševanje zamočvirjenih površin in hidromelioracije, primanjkovanje ustreznih gnezdilnih prostorov zaradi izsekovanja obrežnega rastlinja in čiščenja bregov.
