Ob sprejemanju letnih lovsko upravljavskih načrtov za letošnje leto se je na LZS obrnila tudi ga. Sandra Habjanič, lastnica kmetijskih površin. Z njenim dovoljenjem spodaj objavljamo njeno izjavo:
»Živim na samem, 5 metrov od gozda Črni log in dobro vem/vidim, kaj se dogaja. Delajo strašne goloseke, nič ne pogozdujejo hkrati pa obdolžujejo tiste, ki se niti braniti ne morejo – divjad, češ da ta vse uniči… Uboge divjadi pa, če situacijo primerjam s časom izpred 10, 20 let, skoraj sploh več ni! In to pri nas, kjer smo pred dvajsetimi leti sredi belega dne brez težav srečali celo jelena kapitalca?! Zelo natančno spremljam, opazujem divjad in te reveže (srnjad), ki se gibljejo tod naokoli, celo posamično poznam, tako malo jih je. Jelena pa, če verjamete ali ne, od leta 2008 nisem videla niti enega več!!! Par lisic, nekaj zajcev, fazanov in jerebic, pa nekaj bobrov in kun ter podlasic – to je to. Žalost božja. Gozdar se drži za glavo, ker da gozda in divjadi kmalu ne bo več – a si ne upa udariti po mizi, ker se verjetno boji za službo. Lovci pa – eni so besni, drugi apatični, tretji pa jočejo; a se to mora končati, nekdo bo moral nekaj narediti, ker nas bo sicer samooklicani strokovnjak za gozdove požrl mnogo prej kot vsi lubadarji in podlubniki vred.
Med ljudmi vre in mnogi so jezni na lovce, ker se ne uprejo Zavodu za gozdove, saj je za večino ljudi edini pravi skrbnik za gozd in divjad po njihovo lovec/logar, ne pa nek kravatar, ki gozd in divjad gleda le na televiziji. Se zna zgoditi kakšna civilna iniciativa in/ali revolucija za zaščito gozdov in divjadi – v tem primeru srčno upam, da skupaj z lovci.
Imam manjšo ekološko kmetijo ob gozdu – pa mi divjad ne dela nobene škode, prej nasprotno: revežev ni na spregled in marsikdaj ostane del njive, ki jo puščamo za divjad, nepopasen oz. nedotaknjen. Kakšna žalost!«
