V Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah se iz leta v leto soočajo s siromašenjem naravnega okolja za malo poljsko divjad.
Posledice sekanja v Čagoni.
Ostali so praktično bez remiz za malo poljsko divjad v dobršnem delu osrednje Pesniške doline in v dolini Drvanje. Tam ima mala divjad varno zavetišče le med letališko stezo v Čagoni in meliorirano reko Drvanjo v Spodnjih Verjanah. Lovci srčno upajo, da bo vsaj ta zaraščeni del doline Drvanje ostal, in da bodo v njem tudi s pomočjo vlaganja iz umetne vzreje uspeli ohraniti vsaj fazane. Poljske jerebice so namreč povsem izginile iz celotnega lovišča.
Sežiganje suhe trave in uničevanje redkih mejic in grmišč
Med težavami, na katere opozarjajo dobravški lovci, je tudi spomladansko sežiganje suhe trave in uničevanje redkih mejic in grmišč. Eno takih so pred kratkim posekali na obronkih doline Drvanje pri Čagoni. Kljub vsem težavam si v LD prizadevajo, da bi v bodoče kupili nekaj manjših zemljišč in na njih uredili remize in krmne njive. Zdaj imajo v dolgoročnem najemu manjše zemljiše v Brengovi, kjer so remizo že uredili in so s prvimi rezultati zelo zadovoljni.
S podobnimi težavami se srečujejo tudi ostale LD v osrednjih Slovenskih goricah. Še posebej v LD Lenart, kjer jim je velik del lovišča pred leti »vzela« avtocesta Maribor – Lendava. S tem je bil močno osiromašen predel lovišča v revirjih Lormanje in Šetarova. K sreči sta v Šetarovi ostali dve manjši remizi, ki sta praktično edino zatočišče za malo (in ostalo) divjad. Poleg tega je ostal zaraščen tudi del meliorirane struge reke Globovnice v smeri od Radehovškega jezera do vasi Radehova, kjer je tudi nekaj pogojev za ohranitev male divjadi, predvsem fazanov.
Divjad brez miru zaradi sprehajalcev, psov in vožnje z motornimi vozili
Posebno poglavje je popularna lenarška Čreta. To je predel lovišča med vzhodnim delom mesta Lenart in jezerom Sv. Trojica, kjer je bila včasih gmajna s travniki in pašniki. V tem predelu so lovci v desetletjih po drugi vojni doživeli najlepše love na malo divjad. Na te čase so ohranili le še spomine. Zdaj je Čreta ne le okoljsko osiromašena, pač pa tudi prepredena z rekreacijskimi potmi.
V času epidemije se sprehajalcev v Čreti dobesedno tare (upoštevajoč navodila po dva ali očetje in matere z vozički). Za nameček pa so z njimi še štirinožni prijateji, ki uživajo v naravi, pogosto brez vsakega nadzora. Uboge srne tavajo sem in tja, saj enostavno nimajo miru. K nemiru veliko prispevajo še vožnje z motornimi vozili, ki še bolj kot sprehajalci in psi vznemirjajo in plašijo divjad. Doslej so vsa opozorila lovcev in naravovarstvenikov bolj malo zalegla. Očitno bo treba začeti z globami …
Tekst in fotografije: Marjan Toš
Del grmišča ob Globovnici.
Varno zavetje za malo divajd ob Globovnici pred Radehovo.
