Glavni cilj projekta LIFE Lynx, ki se je začel 1. 7. 2017 in se zaključi 31. 3. 2024, je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev.
Populacija je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je tako potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. V projektu bodo v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečili izumrtje populacije. Hkrati se bodo zavzemali za ohranjanje močne podpore javnosti in ključnih deležnikov za ohranitev risa.
Cilji:
- Namen projekta je rešiti Dinarsko-JV alpsko populacijo risa pred izumrtjem. To bomo storili z izboljšanjem genetskih in demografskih napovedi za to populacijo, z doseljevanjem novih živali ter varstvom populacije tudi v 21. stoletju.Namen projekta je zaustaviti propad Dinarsko-JV alpske populacije risa z doselitvijo živali iz vitalne populacije iz Karpatov ter tako zmanjšati parjenje v sorodstvu.
- Upravljanje za ohranitev vrste bomo razvijali na čezmejni ravni. Sodelovali bomo z vsemi državami EU, kjer ta populacija živi, ter na standardiziran in sistematičen način zagotovili dolgoročno sposobnost preživetja obnovljene populacije.
- Pri doselitvi bodo sodelovali zainteresirani deležniki, s čimer bomo zagotovili širšo javno podporo pri varovanju in ohranitvi risa. Podpora ključnih deležnikov bo pomemben del doselitve, varovanja in ohranitve risov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.
- Razvili bomo orodja za upravljanje, strateško načrtovanje in odločanje, ki bodo temeljila na znanstvenih ugotovitvah. Računalniško modeliranje podatkov, pridobljenih preko projekta, nam bo v pomoč pri razumevanju kako dolgoročno genetsko in demografsko upravljati s populacijo, podatki pa bodo vključeni tudi v načrte upravljanja.
- Z ustvarjanjem povezovalne populacije želimo izboljšati medsebojno povezanost populacij risa ter s tem povečati možnosti za naravni genski pretok. Zahodno od dinarske populacije želimo ustvariti novo populacijsko jedro, s čimer bi se približali JV alpskemu delu populacije. Takšna meta-populacija bo pripomogla k zmanjšanju negativnih vplivov razdrobljenosti habitata.
VEČ o projektu na spletni stani LIFE Lynx
Na slovenskih tleh je bil zadnji ris uplenjen leta 1894. Lovska zveza Slovenije je leta 1973 zagotovila pomoč pri ponovni naselitvi risa v Sloveniji. Slovenski lovci so risa kot nekdaj domorodno, a izumrlo zver naselili na Kočevskem. Po naselitvi se je šest živali te vrste velikih zveri uspešno razmnoževalo in se postopoma, v nekaj desetletjih, po naravnih poteh razširilo na obsežno območje dinarskega krasa in območja sosednjih držav. Zdaj je stanje populacije spet kritično. V Sloveniji se je v zadnjih 15-ih letih število risov namreč spet drastično zmanjšalo, iz mnogih predelov v Sloveniji pa so risi že izginili. Po nekaterih ocenah je pri nas le še od 10 do 15 odraslih risov.
Po mnenju raziskovalcev je parjenje v sorodstvu ena izmed glavnih groženj nadaljnjemu obstoju risa pri nas. Z vsako naslednjo generacijo so posledice parjenja v sorodstvu še izrazitejše. Pri risu so znane posledice, kot so napake v delovanju srca, deformacije skeleta, levkemija in slabša uspešnost pri razmnoževanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da če v kratkem ne bomo začeli aktivno reševati problema parjenja v sorodstvu (npr. z doselitvijo nekaj risov iz druge populacije), lahko ris v Sloveniji ponovno izgine.
Ekologija in varstvena biologija risov, priročnik za učitelje
V okviru projekta LIFE Lynx je izšel priročnik z naslovom “Ekologija in varstvena biologija risov”, namenjen učiteljem v višjih razredih osnovne šole. Priročnik upošteva učne načrte in omogoča podajanje snovi na primeru risa. Sestavljen je iz teoretske razlage za učitelja ter navodil in vaj za učence. Sledi zavihek “Želim znati še več”, kjer lahko svoje znanje po želji nadgradijo.
Učenci lahko skozi priročnik spoznajo risa in njegov življenjski prostor ter ga primerjajo z drugimi velikimi zvermi, ki živijo na območju Slovenije. Preizkusijo se lahko v prepoznavanju risov na podlagi fotografij (fotoidentifikacija), oblikujejo prehranjevalne splete, povežejo odnos med plenom in plenilcem, si ogledajo značilnosti lobanj različnih vrst, izračunajo delež genetskih okvar in stopnjo bioakumulacije nevarnih kovin pri volku in risu. Lahko tudi raziskujejo sami na podlagi priporočenega spletnega materiala.
