Year: 2015

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani vas vabi na izobraževalni seminar o nepotrošni rabi medvedov v turizmu. Seminar je namenjen lovcem in turističnim vodnikom.

MEDVEDJI DAN, program in vabilo.pdf 

V petek, 4. decembra 2015, je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman v Infocentru Triglavska roža na Bledu podpisal letne načrte sodelovanja med Slovensko vojsko in organizacijami, zvezami ter društvi, pomembnimi za obrambni sistem.

Ob tej priložnosti je načelnik generalštaba poudaril, da ga veseli, da se vsi zavedamo, da bo obseg sodelovanja odvisen od objektivnih razlogov in najpomembnejših nalog Slovenske vojske, med katerimi še naprej ostajata izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in sodelovanje pri reševanju migrantske situacije. »Slednja zahteva veliko angažiranost Slovenske vojske, kar je v zadnjem času vplivalo tudi na še bolj dejavno opravljanje nalog civilno-vojaškega sodelovanja. Če bodo razmere še naprej zahtevale tako obsežno vključevanje pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, verjamem, da boste z razumevanjem sprejeli, če vseh dogovorjenih aktivnosti ne bomo mogli uresničiti zaradi naše vključenosti v pomembno nalogo pri zagotavljanju varnega dela tudi vaših organizacij in društev,« je še dejal načelnik.

Slovenska vojska bo v prihodnjem letu sodelovala s petintridesetimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu in negujejo sorodne vrednote. Med njimi so Društvo upokojencev MO, Gasilska zveza Slovenije, Judo zveza Slovenije, Letalska zveza Slovenije, Zavod MEPI – Mednarodno priznanje za mlade, Združenje MORiS, Planinska zveza Slovenije, Slovenski gorniški klub Skala, Slovenska potapljaška zveza, Smučarska zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Javni zavod Triglavski narodni park, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zveza društev generala Maistra, Zveza policijskih veteranskih društev SEVER, Zveza radioamaterjev Slovenije, Zveza slovenskih častnikov, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Turistična zveza Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, Jadralna zveza, Kajakaška zveza Slovenije, Kinološka zveza Slovenije, Hunting Association of Slovenia, Strelsko društvo vojni veteran, Športno društvo Katarina, Športno društvo Sonček, Športna unija Slovenije, Športno humanitarno društvo Vztrajaj-Never give up, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije »TIGR PRIMORSKE« Tigr, Veslaška zveza Slovenije in Športno društvo Slovenc.

Znotraj civilno-vojaškega sodelovanja je Slovenska vojska leta 2015 podprla 731 dogodkov in za to namenila skoraj 338.000 evrov. V podporo organizacijam je opravljala različne prevoze po kopnem, morju in zraku, posojala materialna sredstva (šotore, mize, klopi, agregate, ročne radijske postaje, terenske postelje), zagotavljala dopolnilno zdravstveno oskrbo, omogočala uporabo nekaterih zmogljivosti (vadišč, strelišč in telovadnic) ter z nastopi popestrila prireditve (častne straže, Orkester Slovenske vojske). Leta 2016 Slovenska vojska za obdobje od januarja do oktobra načrtuje 450 dogodkov oziroma 212.000 evrov.

Slovenska vojska s sodelovanjem z organizacijami, ki jih podpira, neguje civilno-vojaško sodelovanje in si tako prizadeva vzdrževati dobre odnose s civilnimi organi oblasti, organizacijami in društvi ter prebivalstvom na območjih, kjer delujejo ali bodo delovale enote Slovenske vojske. Civilno-vojaško sodelovanje načrtuje in uresničuje na temeljih vzajemnosti, prednost pa daje sodelovanju z nevladnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe, športa, usposabljanja in humanitarnosti, ter podpira izvedbo dogodkov nacionalnega pomena.

Besedilo in fotografije: Carmen Kos, Slovenska vojska

Slovesnost je potekala v Infocentru Triglavska roža na Bledu

Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman: »Ponosno lahko povem, da bomo danes načrte o sodelovanju podpisali s 35 organizacijami in društvi, kar je 15 več kot lani. Uspeli smo opredeliti vsebine medsebojnega sodelovanja, ki bo še naprej temeljilo na načelu vzajemnosti.« 

Podpisniki letnih načrtov za sodelovanje s Slovensko vojsko v letu 2016 …

… med njimi tudi Lovska zveza Slovenije.

Zadnji vikend v novembru so Društvo slovenskih lovk (DSL), Lovska zveza (LZ) Koper, Lovska družina (LD) Rižana in Lovska družina (LD) Dekani izvedle drugi mednarodni damski lov. Lova se je udeležilo 25 lovk iz štirih držav, in sicer Slovenije, Madžarske, Nemčije in Češke. Žal so morale nekatere lovke svojo udeležbo zadnji trenutek odpovedati zaradi težav na evropskih mejah.

V petek, 27. novembra 2015, je bil na lovski koči LD Rižana svečan sprejem za lovke, kjer sta jih pozdravila predsednica DSL Urša Kralj ter predsednik LZ Koper in LD Rižana Fabio Steffe. Sledil je pozdravni nagovor podpredsednika LZS mag. Lada Bradača, ki je predstavil organiziranost slovenskega lovstva. Pred svečano večerjo pa je predsednik LD Rižana Fabio Steffe s pomočjo grafične predstavitve pokazal sobotni potek lova. Po večerji se je druženje ob zvokih lovcev harmonikarjev nadaljevalo pozno v noč. 

V soboto, 28. novembra 2015, se je pred lovsko kočo LD Rižana zbrala množica lovk in lovcev. Pridružil se nam je tudi podpredsednik Lovačkog saveza Istrske županije Branko Golojka s kolegom. Lov so s svojimi rogovi odprli Savinsko-kozjanski rogisti. Po podanih napotkih in navodilih s strani lovovodje Fabia Steffeta se je karavana lovk in lovcev odpravila na mejo lovišč LD Dekani in LD Rižana na območju Gabrovice in Ospa. To območje je znano po veliki populaciji divjega prašiča, kar pa pomeni tudi veliko konfliktov z domačini in velike škode na kmetijskih površinah. Po končanem lovu je sledil pozdrav lovini, saj je bila boginja Diana lovkam in lovcem več kot naklonjena. Pred večerjo sta predsednica DSL Urša Kralj in tajnica DSL Ivica Kocjančič v družbi predsednika LD Rižana Fabia Steffeta ter predsednika LD Dekani Vlada Čoka vsem udeleženkam, starešinam LD, ki so pomagale pri izvedbi lova, in vsem ostalim, ki so pomagali pri organizaciji, podelili pisne zahvale. Po večerji se je druženje ob zvokih harmonike ponovno zavleklo pozno v noč. 

V nedeljo, 29. novembra 2015, je bil za tuje lovke organiziran izlet po Obali z ogledom obalnih mest in zaledja slovenske Istre ter pokušino tradicionalnih jedi in vina. Slovenske lovke pa so se udeležile lova v organizaciji LD Rižana. 

Lovke in lovci so pokazali, da lahko skupaj še uspešneje sodelujemo. Lov na območju dveh lovskih družin je lahko zelo uspešen, pri tem pa tudi uravnavamo številčnost divjadi, ki prav območju LD Rižana in Dekani povzroča velike preglavice in škodo lokalnemu prebivalstvu.

Organizatorji

Lovska zveza Slovenije je v četrtek, 17. decembra 2015, na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani sklicala sestanek predstavnikov upravljavk lovišč, območnih združenj upravljavcev lovišč, zvez lovskih družin/lovskih zvez s predstavniki resornih državnih inštitucij (Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za gozdove Slovenije, Lovska in ribiška inšpekcija, Uprava za zaščito in reševanje, Veterinarsko-higienska služba) ter društev za zaščito živali Pomurja in Bele krajine ob strokovni podpori raziskovalnih inštitucij (Inštitut za ekološke raziskave Erico, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).

Lovci z območij, kjer so nameščene zaščitne tehnične ovire, so povedali, da imajo nekatere lovske družine tudi več kot deset kilometrov teh ovir, njihov nadzor pa je hud organizacijski in stroškovni zalogaj. Opozorili so na težave pri realizaciji načrta odstrela in izpostavili, da bi bilo smiselno, da se lovskim družinam zmanjša koncesnino. Glavne težave se zaenkrat pojavljajo zaradi prehodov jelenjadi, v spomladanskem času pa zaradi večje migracije srnjadi pričakujejo tudi probleme s srnjadjo in z medvedom, ki se bo zbudil iz zimskega dremeža. Ob koncu zime se bo pojavil tudi problem zaradi rastlinja, ki bo začelo preraščati zaščitne tehnične ovire, zaradi česar bodo slabše vidne. Dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete je opozoril, da se lahko populacija medveda zmanjša za polovico, če ne bodo urejeni prehodi proti Hrvaški. Pri upravljanju z vrstami je namreč pomembno upravljanje na ravni populacije, ne na ravni države, zaščitne tehnične ovire pa onemogočajo upravljanje na ravni populacije. 

Ministrstvo za notranje zadeve je zaenkrat naročilo repelente (vonjavne ograje), ki bodo predvidoma dostavljene prihodnji teden in bodo takoj razdeljene upravljavcem lovišč. Dr. Boštjan Pokorny z Inštituta za ekološke raziskave pa je opozoril, da vonjavne ograje niso trajna rešitev. Pojasnil je tudi, da postavitev električnega pastirja ob zaščitnih tehničnih ovirah ni primerna za zavarovanje celotne dolžine zaščitnih tehničnih ovir, ampak samo za usmerjanje divjadi k odprtinam v ovirah. Enajst takih prehodov skozi ovire je že bilo narejenih, ob postavljanju novih ovir pa že vnaprej poskrbijo za tovrstne prehode. Zbrani so govorili tudi o odvozu trupel živali – odvoz veterinarsko-higienske službe je smiseln v urbanih okoljih, kjer bi bilo truplo živali na očeh ljudi, drugače pa je bolj smiselno samo odstraniti trupla dovolj daleč od zaščitnih tehničnih ovir, da v njihovo bližino ne bi privabljali medveda, in prepustiti trupla prostoživečim mesojedom. 

Udeleženci sestanka so sklenili, da je treba izdelati natančne protokole postopkov v primerih, ko se kakšna žival zaplete v ograjo. Odgovore je treba najti tudi na vprašanje, kako postopati v času lovopusta (obdobja, ko določena vrsta ni lovna) in kaj bo z zavarovanimi vrstami, katerih upravljanje ureja Ministrstvo za okolje in prostor. Na Zavodu za gozdove Slovenije bodo navedena dejstva upoštevali pri oblikovanju načrtov odstrela, ves čas pa bodo tudi sodelovali z lovsko inšpekcijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pozvalo soudeležena ministrstva in strokovnjake, da predlagajo odgovorne in usposobljene ljudi v posebno komisijo, ki bo pripravila ta protokol.

V prostorih Celjskega doma v Celju je v torek, 15. decembra 2015, potekal volilni občni zbor Lovske zveze Slovenije (LZS). Udeležilo se ga je 114 od 115 delegatov, ki predstavljajo vseh dvajset volilnih okolišev po Sloveniji. Udeležence je na začetku pozdravil mag. Srečko Felix Krope, ki je Lovski zvezi Slovenije predsedoval kar dva mandata, in sicer od leta 2008. Delegati so volili predsednika, člane Upravnega odbora, Nadzornega odbora, Odbora etičnega kodeksa in Razsodišča LZS. Novi predsednik LZS v mandatu 2016–2019 je postal mag. Lado Bradač, ki bo funkcijo nastopil čez slab mesec dni.

Podpredsednik LZS Ivan Malešič se je mag. Kropetu zahvalil za opravljeno delo v lovstvu in mu v dar izročil oljno sliko jelena, katere avtor je Igor Pičulin. »Ko ti bo oko v tvoji lovski sobi zašlo na ta čudoviti lovski motiv, vedi, da ta slika simbolizira tudi priznanje slovenskih lovcev za tvoj neizbrisni prispevek k razvoju LZS,« je še dodal. V svojem govoru je poudaril, da sta za mag. Kropetom dva uspešna mandata, kar je redkost v sodobni zgodovini slovenske krovne lovske organizacije. LZS po osmih letih njegovega vodenja ni ista organizacija, kot je bila, in za razliko od tistega časa bo mag. Krope predal svojemu nasledniku organizacijo, ki ima jasno zapisano vizijo in poslanstvo, je še povedal Malešič.     

Nato so svoje programe predstavili trije predsedniški kandidati: mag. Lado Bradač, Franc Jarc in Ivo Trošt. Mag. Bradač je poudaril, da je zanj lovska družina temeljna članica LZS, zato je treba zagotoviti pogoje, da bodo lovske družine lahko čim bolj učinkovito delovale. Jarc vidi priložnost LZS v različnih projektih, v katerih bi lahko sodelovala. Dobre stvari bi bilo po njegovem mnenju smiselno nadgraditi, tiste, ki v preteklosti niso delovale, pa spremeniti na bolje. Troštu se zdi pomembno pomladiti lovske vrste in poskrbeti, da bo LZS postala vodilna nevladna naravovarstvena organizacija. Zbrane v dvorani je presenetil z žitnim šopkom, za katerega je povedal, da je namenjen bodočemu predsedniku. V šopku so zbrana različna žita, v vseh pa je zrno, iz katerega je mogoče narediti kruh. Šopek je povezan z rdečo in zeleno pentljo. Rdeča pentlja predstavlja kri, zelena pa gojitev divjadi. »Kdorkoli od nas bo vodil LZS, naj vedno prevlada zelena,« je še povedal. 

Po uspešno izvedenem volilnem občnem zboru je predsednik volilne komisije Fabio Steffe razglasil rezultate volitev. Nekateri kandidati za člane Upravnega odbora LZS iz posameznih volilnih okolišev niso bili izvoljeni, ker niso zbrali zahtevane večine navzočih volilnih upravičencev. Razsodišča LZS ni bilo mogoče konstituirati, ker je kandidiralo premalo članov, tako da bo treba izvoliti še tri člane, da bo lahko organ operativno deloval. Delegati bodo o manjkajočih kandidatih odločali na naslednjem občnem zboru. 

Na koncu je predsednik volilne komisije razglasil še novega predsednika LZS – mag. Lada Bradača. Mag. Bradač se je zahvalil za podporo in poudaril, da mu pomeni zavezo in kredit za nadaljnje delo hkrati. »Slovensko lovstvo ima stoletno tradicijo, previharili smo nešteto viharjev, zamenjali smo nešteto vlad in menim, da bo ta naša zelena barva z optimizmom šla še naprej,« je sklenil svojo zahvalo. 

*   *   * 

»Slovenski pesnik Tone Pavček se je v neki svoji pesmi spraševal, kaj je sreča, in ugotovil, da je sreča, če je delo dobro opravljeno. Srečko, lahko si torej srečen, ker je tvoje delo odlično opravljeno. V svoje delo si vnesel vso svojo široko izobrazbo, poklicne in življenjske izkušnje. Tvoje značajske lastnosti, kot so smisel za organizacijo, delavnost in vztrajnost pri doseganju zadanih ciljev, je bilo točno to, kar je lovska organizacija ob prevzemu tvoje funkcije pred osmimi leti potrebovala. Poleg tega si srčen lovec, kinolog in strelec, ki mu je lov resnično način življenja. Zaradi vseh teh lastnosti je bilo delo s teboj vedno zanimivo in prijetno ter je navdihovalo tudi nas, tvoje sodelavce.« Ivan Malešič v govoru ob koncu mandata predsednika mag. Srečka Felixa Kropeta 

*   *   *

Delegati so potrdili sprejem Brkinsko-Kraške zveze lovskih družin, zavrnili pa sprejem Lovske družine Medved Kočevje in Lovske družine Kapca v članstvo LZS. Cilji obeh lovskih družin, kot izhajajo iz njunih temeljnih aktov, namreč niso skladni s cilji LZS.

Podpredsednik LZS Ivan Malešič se je zahvalil mag. Srečku Felixu Kropetu za odlično opravljeno delo v času predsednikovanja, ki se je začelo leta 2008

Novi podpredsednik v mandatu 2016 –2019 je postal dosedanji podpredsednik LZS mag. Lado Bradač

Predsedniški kandidat Franc Jarc je povedal, da vidi priložnost LZS v različnih projektih

Predsedniški kandidat Ivo Trošt je zbrane v dvorani presenetil z žitnim šopkom

Volilnega občnega zbora se je udeležilo 114 od 115 delegatov

Plakat Društva za zaščito živali Pomurja

Spletna anketa

Na današnji tradicionalni skupni novinarski konferenci sta predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl predstavila uresničene aktivnosti v iztekajočem se letu, prav tako pa so lovci in ribiči opozorili na izzive in težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta nevladni naravovarstveni organizaciji, ki pod svojim okriljem združujeta skoraj 33 tisoč članov. Financirata se iz članarin, delo oziroma prispevek k ohranjanju narave lovcev in ribičev pa temelji na prostovoljstvu. Lovci na primer letno opravijo skoraj milijon ur neplačanega dela, od tega večinoma v loviščih. Lovci in ribiči se povezujejo z drugimi nevladnimi organizacijami in stremijo k uresničevanju skupne zaveze o usklajenem varovanju narave, velik pomen pa zvezi dajeta tudi izobraževanju in naravovarstvenemu ozaveščanju članstva. 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope je pred iztekom svojega drugega štiriletnega mandata predstavil tudi delo vodstva v obdobju 2008–2016. Poudaril je, da so v tem obdobju dajali velik poudarek mednarodni dejavnosti, zaradi česar je ugled Lovske zveze Slovenije v mednarodnih lovskih organizacijah danes na zavidljivi ravni. V obeh mandatih je bilo vloženega precej truda, da je delovanje Lovske zveze Slovenije transparentno, da so stvari sledljive, vidne, vsakomur dostopne. Tudi zaradi tega je bilo uvedeno letno poročilo, ki za lansko leto obsega preko 70 strani. Nadgrajevali so lovski informacijski sistem LISJAK, za katerega si želijo, da bi postal državni program, v katerega bi vnašala podatke tudi lovišča s posebnim namenom in drugi. Nadaljevali so s stiki z vladnimi organizacijami in ministrstvi. Stalna srečanja z resornim ministrstvom dajejo rezultate v vsakodnevni komunikaciji in na zakonodajnem področju, je še povedal. 

Predsednik Lovske zveze Slovenije je govoril tudi o aktivnostih Lovske zveze Slovenije, ki so povezane s postavljanjem žičnate ograje, s katero želi Slovenija na meji s Hrvaško regulirati migrantski tok v t. i. begunski krizi. Povedal je, da je Lovska zveza Slovenije na lastno pobudo pozvala vse lovske družine v obmejnem pasu, naj zagotovijo redni dnevni nadzor tehničnih ovir v okviru čuvajske službe, s strani vodij revirjev in drugih lovcev ter o tem vodijo evidenco. Vodstvo Lovske zveze Slovenije je bilo povabljeno na sestanek z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Govorili so o preprečevanju škode na divjadi s postavitvijo odvračal od tehničnih ovir za preprečevanje razpršenosti in usmerjanje ljudi. Državni sekretar je sprejel predloge vodstva Lovske zveze Slovenije z razumevanjem in napovedal imenovanje koordinatorja za postavitev in nadzor odvračal na državnem nivoju, o čemer bodo Lovsko zvezo Slovenije še obvestili. 

Dr. Tomaž Skrbinšek, raziskovalec na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavil aktualni potek monitoringa medveda v Sloveniji, ki poteka ob sodelovanju lovcev v okviru projekta LIFE DINALP BEAR. Gre za akcijo ocenjevanja številčnosti medvedov s pomočjo genetike, več kot 2000 sodelujočih, večinoma lovcev in gozdarjev, pa pomaga zbirati vzorce medvedov po celotnem življenjskem prostoru medveda v Sloveniji in na Hrvaškem. Gre za eno največjih tovrstnih akcij v svetu, ki presega običajne nacionalne naravovarstvene okvirje ter postavlja varstvo in upravljanje na edino v naravi smiselno raven – na raven populacije. 

Predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl je povedal, da so ribiči tudi to leto preživeli delovno z namenom zaščite naših voda in ribjega življa. Govoril je o protipoplavnih ukrepih in poudaril, da ribiči ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, če so izvedeni na naravi prijazen način, opozoril pa je, da je ribiška stroka premalo oz. sploh ni vključena v pripravo dokumentacije izvedbe del. Nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke so tako še vedno največja nevarnost prihodnosti ribjega življa pri nas. Dr. Žaberl je posebej izpostavil Program upravljanja rib v celinskih vodah Republike Slovenije za obdobje 2010–2021. Gre za ključni dokument za pripravo ribiškogojitvenih načrtov, zato je Ribiška zveza Slovenije ves čas aktivno sodelovala pri njegovi pripravi. 

Dr. Žaberl je predstavil tudi manj vidne negativne posledice gradnje novih hidroenergetskih objektov. Zaradi gradenj novih hidroelektrarn je potencialno ogrožena neoporečnost podtalnih voda, glavnega vira pitne vode. Ob gnitju organskih snovi v akumulacijskem bazenu hidroelektrarne prihaja do izpustov toplogrednega plina metana v ozračje, pojavlja pa se tudi problematika kopičenja težkih kovin v usedlinah in njihovega odstranjevanja. Poleg preprečitve migracije vodnih organizmov povzroča gradnja akumulacijskih hidroelektrarn še druge negativne vplive na domorodne vrste rib. Kot alternativo gradnji hidroelektrarnam ribiči predlagajo električne aparate z višjo energetsko učinkovitostjo, saj bi po določenih izračunih tako prihranili toliko energije, kot je proizvaja več kot deset hidroelektrarn skupaj.

Peter Solar, predsednik Komisije za pravna vprašanja pri Ribiški zvezi Slovenije, pa je predstavil problematiko dvojnih obremenitev ribiških družin s strani države ter primer enostranskega poseganja lokalne skupnosti v koncesijsko pogodbo med državo in posamezno ribiško družino.  

Fotografija (od leve proti desni): dr. Tomaž Skrbinšek, raziskovalec na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije, in Peter Solar, predsednik Komisije za pravna vprašanja pri Ribiški zvezi Slovenije.  

Podrobnejše informacije najdete v priloženem gradivu.

Gradivo LZS in RZS.pdf

Objavljamo prevod pomembnega obvestila FACE 2015/20 z dne 17. 11. 2015

Spoštovani člani, 

v odziv na tragične dogodke v Parizu je Evropska unija danes napovedala ukrepe za boj zoper nezakonito posedovanje in preprodajo orožja v okviru svoje Evropske agende o varnosti. 

V skladu z obvestilom Evropske komisije (Komisija) bodo “zakonski okvirji o strelnem orožje spremenjeni tako, da se kriminalcem in teroristom zmanjša dostop do orožja. Komisija namerava v sredo, 18. 11. 2015, predlagati popoln pregled Direktive 477/91, ki ureja pravne okvirje glede strelnega orožja. Cilj sprememb bo krepitev pravil in zmanjšanje pravne negotovosti, ki jo povzročajo pravne razlike, ter tako olajšati vlogo nacionalne policije in preiskovalnih organov. 

Če država članica komiteja, ki se sreča 18. 11. 2015, zavzame pozitivno mnenje, bo Komisija isti dan sprejela izvedbeno uredbo o skupnih standardih za deaktivacijo strelnega orožja. To bo zagotovilo, da deaktivirano strelno orožje postane nepreklicno neuporabno in se tako pokrije domače in čezmejne situacije, da se zagotovi varnostne cilje.

Komisija bo 18. 11. 2015 sprejela tudi poročilo o implementaciji z analizo trenutne direktive o strelnem orožju, da se preveri trenutne ovire pri sledenju strelnemu orožju, kazenskem pregonu, kategorizaciji in registraciji strelnega orožja ter ravnanju s pomembnimi deli in komponentami. 

Poleg tega bo Komisija predstavila tudi nove načrte za razvoj akcijskega načrta zoper nezakonito trgovino z orožjem in eksplozivi. Problemi, s katerimi se bo ukvarjal ta prihodnji akcijski načrt, lahko vsebujejo: nezakonit nakup orožja na črnem trgu; nadzor nezakonitega orožja in eksploziva na notranjem trgu in posebej vstop/uvoz na določen trg (posebej iz balkanskih držav ali nekdanjih vojnih območij); boj zoper organizirani kriminal.” 

Čeprav so bili elementi sprememb znani Sekretariatu ter pred kratkim obravnavani na srečanju FACE strokovnjakov za strelno orožje 9. 11. 2015 v Bruslju, je čas tega predloga treba pripisati terorističnim napadom v Parizu, ki so, skupaj z begunsko krizo, prisilili Komisijo, da pospeši predloge, ki so bili prvotno napovedani za leto 2016.

Sekretariat se seznanja z vsebino predloga Komisije, ki ga bo delil s članicami, kakor hitro ta postane na voljo. 

Sekretariat FACE bo nemudoma začel izvajati strategijo FACE, ki jo bo pripravila FACE strokovna skupina za strelno orožje, ki je bila potrjena danes s strani Vodstva.

Filippo Segato, 17. 11. 2015

Komentar FACE na predlog Komisije z dne 18. 11. 2015:

Revision of the firearms directive 91 477 EEC.pdf

Preprečevanje škod na divjadi … – dopis

Lovska zveza Slovenije (LZS) je na lastno pobudo pozvala vse lovske družine v obmejnem pasu, naj zagotovijo redni dnevni nadzor tehničnih ovir v okviru čuvajske službe, s strani vodij revirjev in drugih lovcev ter o tem vodijo evidenco. Divjad in druge ujete živali naj poskušajo rešiti, če pa to ni mogoče, naj poskrbijo, da ne bodo izpostavljene dodatnemu trpljenju. Vse primere naj dokumentirajo s fotografijo, natančno lokacijo, datumom in časom najdbe ter vsemi običajnimi podatki o divjadi in drugih prostoživečih živalih. 

V četrtek, 19. novembra 2015, je bilo vodstvo LZS povabljeno na sestanek z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjanom Šeficem. Govorili so o  preprečevanju škode na divjadi s postavitvijo odvračal od tehničnih ovir za preprečevanje razpršenosti in usmerjanje ljudi. Vodstvo je državnemu sekretarju predstavilo dosedanje ravnanje LZS in poglede na to, kako bi lahko v največji meri preprečili poškodbe in smrt prostoživečih živali na tehničnih ovirah. Pri tem je vodstvo izpostavilo izkušnje pri preprečevanju škod na kmetijskih pridelkih in kot edino dolgotrajno učinkovito sredstvo izpostavilo električnega pastirja. Predstavniki LZS so državnega sekretarja opozorili, da postavljanje zaščitnih sredstev samo na določenih delih ovire ne bo preprečilo živalim, da poskušajo prečkati oviro na enem ali drugem koncu zaščitnega sredstva in zato predlagali postavitev le-teh v celotni dolžini ovir. Najbolj smiselno pa bi bilo izvesti postavitev odvračal istočasno z oviro in to s strani istega izvajalca. Državni sekretar je sprejel predloge z razumevanjem in napovedal imenovanje koordinatorja za postavitev in nadzor odvračal na državnem nivoju, o čemer bodo LZS še obvestili. Predvidoma v naslednjem tednu bo LZS organizirala sestanke s predstavniki MNZ in Uprave za zaščito in reševanje ter predstavniki lovskih družin na terenu.

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi je 17. septembra 2015 organizirala posvet predstavnikov lovskih zborov in rogistov. Posvet je potekal v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici, udeležilo pa se ga je 32 predstavnikov.

Franc Kene, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi, je najprej nagovoril zbrane. Dejal je, da je nastanek posebne komisije za lovsko kulturo prispeval k izboljšanju stanja na področju kulture. Stvari na relaciji zbori/rogisti in LZS so se premaknile. Tudi finančna podpora je malo drugačna, kot je bila pred leti. Poudaril pa je, da se je treba vprašati, kaj LZS lahko da kulturnikom in kaj lahko oni naredijo za lovsko organizacijo. Povedal je še, da si želi, da se pogovorijo o tem, kaj jim je bilo všeč pri dozdajšnjih srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov, kaj bi bilo treba izboljšati in kako bi tovrstna srečanja obdržali tudi v prihodnje. Zbrane je pozval k razpravi in dodal, da si želi čim več predlogov s strani prisotnih. 

Večina predstavnikov se je strinjala, da so vsakoletna srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov predolga, da nastopajoči ne poslušajo drugih skupin, da je težko privabiti poslušalce iz nelovskih vrst. Dotaknili so se tudi različnih načinov financiranja kulturnih dejavnosti znotraj območnih zvez, ki so lovski kulturi zelo različno naklonjene. Kot velik problem so zbrani, predvsem tisti, ki so se že kdaj znašli v vlogi organizatorjev kulturnih dogodkov, izpostavili neodzivnost skupin. Kene je zato predlagal, naj bodo v bodoče malo bolj pozorni do organizatorjev, ki so pripravili neki dogodek, in naj upoštevajo roke. Dejal je, da kdor ni nikoli organiziral tako velikega dogodka, kot je na primer srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, si ne more predstavljati, kako je, če skupine niso odzivne. 

Kene je debato o srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov sklenil z ugotovitvijo, da se očitno večina udeležencev posveta strinja, da bi bila srečanja krajša. Meni, da bo vseeno treba organizacijo srečanja prepustiti organizatorju, da ga sam izpelje glede na možnosti, ki jih ima. Zbrane je vprašal, ali bodo srečanja sploh še imeli v prihodnosti. Vsi so se strinjali, da si želijo srečanja vsako leto, zato je odprl vprašanje, kje bo naslednje srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov. Bogdan Ambrožič, predstavnik LPZ Zlatorog Vipava, je povedal, da so se posveta udeležili z namenom, da povedo, da bi naslednje srečanje organizirali oni. S seboj je pripeljal predsednika ZLD Gorica. Udeleženci posveta so zaploskali. Igor Zadravec, predsednik ZLD Gorica, je dejal, da niso novinci pri organizaciji takih dogodkov in da so navajeni delati pod pritiskom. Misli, da so sposobni organizirati srečanje. Zbrani so se dogovorili, da bo srečanje v drugi polovici maja ali prvi polovici junija prihodnje leto. Kene se je zahvalili vsem za udeležbo ter ZLD Gorica za organizacijo in pogum. Zbrane je vprašal še, ali menijo, da bi bilo dobro, da bi se na takih posvetih dobili vsako leto. Vsi so se strinjali, da so posveti nujni. 

november 2015

GTV Gorenjska televizija:

– v sredo, 25. novembra 2015, ob 21:00,
– v četrtek, 26. novembra 2015, ob 18:00,
– v soboto, 28. novembra 2015, ob 22:00,
– v nedeljo, 29. novembra 2015, ob 15:30  

VTV VELENJE:

– v četrtek, 26. novembra 2015, ob 21:20 

VAŠ KANAL Novo mesto
– v petek, 27. novembra 2015, ob 20:30 

TV Sponka:
– v soboto, 28. novembra 2015, ob 21:00 

TV Idea Murska Sobota:
– v četrtek, 26. novembra 2015, ob 20:45

Evropska komisija je na zasedanju v Bruslju 18. novembra 2015 sprejela sveženj ukrepov, s katerimi bo pridobitev orožja v Evropski uniji težja. Komisija želi s predlaganimi ukrepi zaščititi evropske državljane ter preprečiti kriminalcem in teroristom, da bi prišli do orožja (http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-6110_en.htm). 

Sveženj ukrepov zadeva vse, ki orožje posedujejo na zakonit način, zaradi česar bodo oškodovani zakoniti imetniki polavtomatskega orožja. Kriminalci in teroristi lahko na črnem trgu kadarkoli dobijo vojaško avtomatsko orožje, granate, eksploziv … Predlagana sprememba direktive in posledično nacionalnih zakonov je nesmiselna in škodljiva ter neposredno prizadeva vse, ki se ukvarjajo s športom ali z dejavnostjo, ki vključuje uporabo orožja.    

Lovska zveza Slovenije zato poziva k podpisu peticije, ki jo najdete na spodnji povezavi:

https://www.change.org/p/council-of-the-european-union-eu-you-cannot-stop-terrorism-by-restricting-legal-gun-ownership

S podpisom peticije se strinjate, da se terorizma ne da ustaviti z zaostrovanjem zakonitega posedovanja orožja.

Čebelarska zveza Slovenije se je ob sodelovanju s čebelarskimi društvi lotila velikega projekta z naslovom: SVETOVNI DAN ČEBEL ZDRUŽUJE SLOVENCE IN POVEZUJE SVET.

Svetovni dan čebel.pdf

Obvestilo lovskim družinam v obmejnem pasu.pdf

Objavljamo odgovore Lovske zveze Slovenije na nekatera najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo ob postavljanju žičnate ograje, s katero želi Slovenija na meji s Hrvaško regulirati migrantski tok v t. i. begunski krizi.

Koliko je na območjih, kjer Slovenija na meji postavlja ograjo, selitvenih poti prostoživečih živali in katere živali so zaradi ograje najbolj ogrožene?

Natančne lokacije mest postavitve ograje nam, podobno kot tudi splošni slovenski javnosti, niso poznane. Iz medijev lahko sicer beremo, da naj bi bila ograja postavljena predvsem v Posavju, na Kozjanskem in v severovzhodni Sloveniji, torej na območju obmejnih lovišč, ki se nahajajo na Posavskem, Savinjsko-Kozjanskem, Ptujsko-Ormoškem in Pomurskem lovskoupravljavskem območju. Na teh območjih k sreči ni velikih zveri, ki bi jih zaradi presekanja migracijskih koridorjev ograja najbolj prizadela. Glede na njeno številčnost in rabo prostora bo izmed divjadi najbolj ogrožena srnjad, za katero se bojimo, da se lahko precej poveča smrtnost zaradi naleta v ograjo in posledičnih poškodb. Situacija bi se lahko spremenila precej na slabše, če bi bila ograja postavljena tudi na območju jugovzhodne Slovenije (Kočevsko in Notranjsko), kjer bi presekala migracijske koridorje in bi lahko vplivala na smrtnost vseh treh vrst velikih zveri, pa tudi jelenjadi in divjih prašičev. Seveda pa lahko že sedaj zaradi naletov v ograjo pride do povečane smrtnosti tudi nekaterih manjših vrst, npr. malih zveri. Bolj kot izguba osebkov je v teh primerih problematično trpljenje živali, ki bi se ujele v bodečo mrežo.   

Kaj storijo živali, ko naletijo na takšno ograjo – ali poskušajo poiskati drugo pot?

Postavljanje tovrstnih ograj je povsem nov pojav, na katerega živali niso prilagojene oz. nimajo s takšnimi ograjami nobenih izkušenj; podobno tudi mi nimamo nobenih vedenj, kako se bodo odzvale, ko bodo naletele na bodečo ograjo. Poznamo pa, kako se živali obnašajo, ko naletijo na mrežno ograjo, npr. ob avtocestah – v teh primerih bodisi iščejo poškodovane dele mreže, kjer lahko oviro vseeno prečkajo, ali pa se premikajo ob ograji vse do prvega primernega objekta, npr. podhoda ali nadhoda. Takšne izkušnje imamo, npr., z jelenjadjo, divjim prašičem in srnjadjo na številnih avtocestnih odsekih v Sloveniji. Vendar gre za pomembno razliko – visoke žične ograje dajejo živalim videz neprehodne prepreke, zato preko nje niti ne poskušajo priti; še posebej ne, ker so se lahko v preteklih desetletjih naučile, da so takšni poskusi neuspešni. A žal ni nujno, da se bo to zgodilo tudi v primeru kolutov žice, s katerimi živali (še) nimajo ustreznih izkušenj – obstaja bojazen, da bodo vseeno skušale zlesti skozi njih, a se lahko tam ulovijo, med poskusom bega pa zaradi ostrih rezil tudi smrtno poškodujejo. 

Vsekakor bo pomembno, pod kakšnimi pogoji oz. zaradi katerega vzroka bodo živali poskušale prečkati ograjo. Če bodo to storile spontano in brez vznemirjanja, lahko domnevamo, da jim bo prečkanje na ustreznem mestu prej ali slej uspelo. Če pa bodo ograjo skušale prečkati v paniki, tj. zaradi vznemirjanja in preganjanja, bodo to skušale storiti brezglavo, kar lahko ima hude posledice. Zato je izjemnega pomena, da se v okolici ograj tudi z vidika varstva dobrobiti prostoživečih živali zagotovi popoln mir, kar med drugim pomeni, da morajo biti psi zaprti oz. na povodcih, vse moteče oblike rekreacije pa bi bilo treba do nadaljnjega prepovedati več 100 m stran od meje. 

Kakšne so poškodbe živali, ki se zapletejo v ograjo?

Domnevamo, da se bo del živali iz ograje uspel rešiti brez trajnejših poškodb; k sreči je pred nami zima, zato tudi morebitne manjše ureznine ne bodo imele tako tragičnih posledic, kot bi jih zaradi vnetja imele poleti. A se lahko upravičeno bojimo, da se bo marsikatera žival zaradi paničnih poskusov bega le še dodatno zapletala v žico, v kateri bo v hudih mukah izgubila življenje. Tovrstne primere poznamo tudi v primeru bistveno bolj nedolžnih ograj, npr. pletenih mrež ali električnih pastirjev. Pri tem je srnjad še posebej občutljiva, tudi zato, ker je to vrsta, ki je močno podvržena travmatskemu stresu.

Ali boste na območjih, kjer je postavljena žičnata ograja, še posebej opazovali gibanje živali in jim po potrebi tudi nudili pomoč?

Zavedati se je treba, da gre za obmejno območje, ki je ograjeno zaradi zelo specifičnih razmer. Zaradi tega se bojimo, da bo tudi prisotnost lovcev na terenu precej omejena. Vsekakor pa smo prepričani, da bodo odgovorni upravljavci lovišč, kolikor se bo le dalo pogosto, izvajali kontrolo ograj in skušali identificirati morebitne črne točke, kjer bo problematika najbolj izrazita. Predvsem zaradi preventive! Zavedati se namreč moramo, da zaradi konfiguracije terena, reliefnih značilnosti, predvsem pa habitatnih razmer migracijski tokovi divjadi na celotnem območju postavljene ograje še zdaleč niso povsod enako intenzivni. V primeru identificiranih črnih točk, kjer bo tveganje za prostoživeče živali veliko, bomo od države zahtevali, da izvede tudi določene preventivne ukrepe, ki bodo zmanjšali tveganje za nalet živali v bodečo, zanje smrtno nevarno ograjo. Tovrstni preventivni ukrepi, ki seveda pridejo v poštev samo na najbolj problematičnih točkah oz. migracijskih koridorjih, ki bodo prepoznani v naslednjih nekaj tednih, bi lahko bili bodisi postavitev ograje iz mehke mreže vzporedno z bodečo žico ali pa postavitev trajno delujočih zvočnih odvračalnih naprav vzdolž bodeče žice. Menimo, da bi bilo ob vsej investiciji v bodečo mrežo smiselno investirati tudi majhen odstotek že porabljenih sredstev v ukrepe, ki bodo zagotovili dobrobit živali oz. zmanjšali nepotrebno trpljenje le-teh. 

Sicer bomo pristojnemu ministrstvu tudi predlagali, da zaradi povsem spremenjenih razmer prek izvedbe ciljnega raziskovalnega projekta zagotovi tudi pridobitev ustreznih znanj (npr. z uporabo telemetrije) o prostorskem vedenju, rabi prostora oz. migracijskih značilnostih večjih vrst divjadi v drastično spremenjenih pogojih, tj. po postavitvi ograje. Le-tako pridobljena sistematična znanja bodo namreč v prihodnje omogočila izvedbo potrebnih omilitvenih ukrepov, ki bodo zagotavljali tudi ustrezno dobrobit prostoživečih živali, na kar v tej »begunski krizi« žal čisto pozabljamo.   

izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije

V mesecih od sredine novembra 2015 do februarja 2016, morajo pooblaščenci upravljavcev lovišč opraviti še preostale vnose podatkov, več dela čaka tiste, ki tega med letom niso opravljali tekoče. Strokovni tajniki na OZUL-ih pričnejo s pripravami na kategorizacije. Roki so določeni s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju in Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Navajam jih v nadaljevanju:

Vsi podatki iz podatkovne baze Lisjak bodo v roku, na dan 10. 2. 2016, posredovani Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa kot poročilo o izvajanju koncesijskih pogodb za leto 2015.

Rok do pomeni zadnji dan, ko so vnosi še možni.

Želim vam uspešno delo.

Jože Samec, administrator LIS Lisjak pri LZS

Objavljamo predstavitev predsedniških kandidatov. Vrstni red objavljenih besedil predsedniških kandidatov je urejen po abecednem redu začetnic priimkov kandidatov.

Mag. Lado Bradač:

Rodil sem se leta 1964 v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer sem preživljal otroštvo. To so bili časi, ko sem brez težav tudi sredi belega dneva srečeval jelenjad v bližnjem državnem lovišču. Odšel sem v Ljubljano, kjer sem se šolal in kjer še vedno delam. Imam diplomo pravnika za notranje zadeve, nato sem študiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Študij sem končal z magisterijem na FDV na programu javne uprave. Bil sem aktivni udeleženec vojne leta 1991. Nato sem opravljal različne naloge in funkcije. Trenutno sem generalni direktor enega od direktoratov na Ministrstvu za notranje zadeve. Prebivam v Preserju, v občini Brezovica, kjer imam to srečo, da lahko na terasi hiše poslušam rukanje jelenov. 

Zame lovstvo ni hobi, pomeni mi sestavni del in način življenja. Od leta 2005 sem starešina/predsednik LD Tomišelj in od leta 2007 predsednik ZLD Ljubljana, trikrat sem bil izvoljen za člana UO LZS, dva mandata sem podpredsednik LZS. Delal sem v različnih komisijah in napisal poglavje v zadnjem lovskem priročniku. Uspelo mi je zagotoviti učinkovit in stroškovno sprejemljiv program lovskim družinam, ki delujejo v okviru ZLD Ljubljana. Veliko dela sem opravil, da smo lovci ob spremembah lovskega zakona dobili 20-letno koncesijsko obdobje za upravljanje lovišč in si zagotovili prednostni vrstni red pri podelitvi koncesij LD. Leta 2008 pri spremembah zakona sem z nekaterimi predsedniki območnih zvez uspel narediti premik in lovci smo se v lovskih oblekah podali na balkon parlamenta. Kot lovec bi bil raje na lovu, a menim, da včasih pridejo pred nas določene zadeve, ko se moramo pojaviti in oglasiti tudi v javnosti. Lovci vse premalo skrbimo, da smo s pozitivnimi dogodki prisotni v javnem življenju in medijih. Naša organizacija se mora odzivati na spremembe in nanje ustrezno odgovarjati. Ljudje v mestih so vse bolj odtujeni od narave in jih zmede že pojav »žleda«. Prenekateri ne razumejo »zakonov narave«, zato še manj nas, lovce. Tako kot v svetu se tudi pri nas pojavljajo zagrizeni nasprotniki lovcev. A bomo morali zato vse bolj znati sprejemati kritike, argumentirano in strpno predstaviti naša stališča in delo javnosti, odpravljati pa tudi slabosti v svojih vrstah. 

V preteklosti se je kot naša velika skupna ovira izkazala raznolikost stališč in interesov znotraj lovske organizacije. Morda zato v veljavnem lovskem zakonu ni navedenih tudi območnih zvez lovskih družin!? Neenotnost je povzročila, da so se do leta 2008 predsedniki LZS menjavali na leto ali dve, kot po tekočem traku. Še bi lahko našteval nekatere naše slabosti, a pomembno je, da so se do danes razmere uravnovesile. Znotraj lovskih vrst se moramo dogovoriti za skupne ključne cilje in le enotni jih bomo lahko dosegli. Smo velika interesna skupina, ki je dobro organizirana. V lovstvu vsak dan poteka veliko aktivnosti: od raznih izobraževanj do strelskih tekmovanj, strokovno-znanstvenih srečanj in drugih, sodelujemo v raznih projektih. Delo območnih lovskih zvez sofinancira LZS oziroma plačuje opravljanje osnovnih ključnih programov. Ne smemo pozabiti na ustanovitev Zelenega sklada, ki je namenjen za pomoč članom ob tragedijah in naravnih nesrečah. Poleg drugih naših komisij je pomembno delo komisije Mladi in lovstvo. Vse komisije LZS uspešno opravljajo svoje delo. Žal še vedno ključni nerešen problem ostajajo razmere v lovski kinologiji. Kar zadeva založniško-uredniški programu, je bil velik strokovni dosežek izdaja knjige, lovskega priročnika, Divjad in lovstvo. Vesel sem, da je bil sprejet predlog, naj vsak lovec dobi lovski koledar z izbranimi fotografijami prostoživečih živali naših naravoslovnih fotografov. Ko tak koledar vidim tudi na steni pri nekom, ki ni lovec, je zame več vredno kot oglas za našo organizacijo – neprecenljivo.

Moj program vsebuje tudi nadaljevanje sodelovanja z drugimi nevladnimi organizacijami, kjer smo poiskali skupne interese (npr. z ribiči). Združeni smo močnejši in lažje uresničimo skupne cilje. V prihodnje moramo razširiti programe sodelovanja z državnimi organi. 

Nadaljevati je treba z uveljavljanjem zahtev po prožnejšem načrtovanju v lovstvu. Primer takih potreb je sprememba režima odstrela pri divjih prašičih, ki upravljavcu lovišča omogoča, da sam določi obseg odstrela. V Sloveniji imamo zdaj enega bolj zapletenih sistemov načrtovanja in dokazovanja odstrela. Zavzemam se za poenostavitve in trdim, da mora imeti lovska družina (ki je objektivno odgovorna za škode) tudi temu primerno pravice, ne zgolj dolžnosti! Še naprej bom iskal možnosti, da bi naši lovski čuvaji pridobili večja pooblastila in vlogo, s katero bi lahko učinkovito preganjali kršitelje in pomagali pri širšem varstvu narave. Ne more biti vsepovsod v gozdu prosta proga za motokrosiste!

Zavedati se moramo, da se je v 100-letni zgodovini naša lovska zveza in večina lovskih družin ohranila tudi zaradi našega temeljnega poslanstva, ki se mora skozi čas prilagajati novim razmeram. Ker to znamo, so se ohranile tudi območne lovske zveze in se je ustanovila celo nova območna lovska zveza. Ne glede na zatečeno stanje moramo zagotoviti, da bodo vse zveze ob zmernih stroških delovale v korist svojih članov. Enako velja tudi za območna združenja upravljavcev lovišč (OZUL); njihovo delo je zakonsko določeno in ga je mogoče   finančno ovrednotiti ali medsebojno primerjati.

Objekt LZS na Župančičevi v Ljubljani ni ustrezen, potreben pa je tudi obnove. Predlagam, da namensko zbrana sredstva (od prodaje objektov iz nekdanjih lovišč) uporabimo za gradnjo novega, funkcionalnejšega objekta LZS z dovolj velikim parkiriščem. Moramo iti v korak s časom. Sredstva za to imamo in lahko vam zagotovim, da se zato ne bo zmanjšal obseg dejavnosti strokovnih služb in ne povečala članarina. Sedanji sedež LZS je primeren za preureditev v ambasado. Z uspešno oddajo v najem bomo pridobili vir za financiranje delovanja LZS. Seveda se zavedam, da je to projekt, za katerega je treba pridobiti široko soglasje in ustrezen nadzor.

V svojem programu ne obljubljam všečnih stvari (npr. ustanovitev zavoda za lovstvo, ki je bil v programih prejšnjih kandidatov); zavedam se, da so nekateri cilji težko uresničljivi. LZS je državi že ponudila, da bi brezplačno opravljala sistem načrtovanja (ponudba, ki še vedno velja), vendar z resornega ministrstva ni odziva. V Sloveniji je uveljavljeno načelo, da je divjad naravna dobrina in tako mora ostati tudi v prihodnje. To divjad varuje tudi pred »divjo privatizacijo«, katere rezultate vidimo že v sosednji državi. Svet spoznava, da narava ne prenese kapitalistične miselnosti oziroma pridobitnega izkoriščanja. Posledice takšnega ravnanja so pogosto nepopravljive. Zato sem nasprotnik predlogov »res nullius« ali »tam, kjer dol pade«. Lov mora biti podrejen ekološkim razmeram v habitatih, ekonomski učinki ne smejo stopiti v ospredje oziroma morajo biti podrejeni naravovarstvenim načelom! Že desetletja lovci spoštujemo načelo preudarne trajnostne rabe naravnih virov (divjadi), kar pomeni, da lahko iz narave jemljemo le toliko, da ne ogrozimo obstoja nobene vrste. Naše poslanstvo je, da to, kar smo dobili od naših prednikov, tudi ohranimo za naše zanamce. Dejstvo je, da pravilno načrtovan lov ne ogroža divjadi, pač pa jo ogrožajo in uničujejo prehitre kvarne spremembe krajine in pohlep po dobičku. Še bolj aktivni moramo biti na področju mogočih boljših rešitev v prid divjadi (npr. zeleni mostovi) in zahtevati, da se denar od koncesij usmerja v takšne projekte, ki zagotavljajo ugodno stanje divjadi in habitatov.

Tudi druge je treba prepričati, da je lov sestavni del varstva narave, kar dokazuje Ministrstvo za okolje in prostor z vsako leto natančno določenim odstrelom sicer zavarovane vrste, medveda. Dejstvo je, da če lovci ne bi že stoletja skrbeli za divjad, dandanes ustanovljene naravovarstvene organizacije ne bi imele česa varovati. Po drugi strani moramo lovci opravljati tudi odstrel divjadi v kmetijski krajini, sicer kmetje ne bi imeli nobenega pridelka. Skratka, skrbimo za ravnovesje, ki ga moramo vseskozi uveljavljati. Na naše delo smo lahko ponosni, četudi smo pogosto deležni neupravičenih oz. pavšalnih obtožb.

Smo lovska organizacija z več kot stoletno tradicijo, ki jo moramo nadaljevati. V primerjavi z našimi sosednjimi državami smo uspeli uveljaviti sistem, ki v prvi vrsti koristi divjadi in njenemu naravnemu okolju. V tem sistemu ima vsak dobro misleči lovec tudi svoje mesto.

mag. Lado Bradač

Program mag. Lada Bradača.pdf

Franc Jarc:

Franc Jarc sem lovec z opravljenim lovskim in lovskočuvajskim izpitom, član LD Plešivica – Žužemberk, kjer že tretji mandat opravljam funkcijo predsednika, drugi mandat pa sem tudi predsednik ZLD Novo mesto ter drugi mandat predsednik IO OZUL I. novomeškega LUO. Sem član zdajšnjega UO LZS, izteka pa se mi tudi štiriletni mandat v osrednjem svetu ZGS in   predsednika sveta OE ZGS Novo mesto.

Za predsednika LZS kandidiram, ker si želim še bolj povezati slovenske lovce, da bi s kakovostnim delom dosegli, da bi lovska organizacija ponovno postala najpomembnejša naravovarstvena organizacija v Republiki Sloveniji.

V prihodnje je treba delo Lovske zveze Slovenije usmeriti na posamezne projekte, ki bodo v korist narave in lovstva v Sloveniji. Imamo močno organizacijo, ki je najbolj usposobljena in ima največ znanja na področju lovstva v Sloveniji. Žal pa tega ne znamo izkoristiti. Znajo pa to izkoriščati vsi drugi za svojo promocijo in prek dela, ki ga zanje opravijo slovenski lovci, prihajajo tudi do namenskih sredstev na različnih razpisih. V določenih projektih sicer sodelujemo tudi mi, vendar le kot stranski partnerji. V prihodnje je treba doseči, da bomo lovci nosilci ali vsaj enakovreden partner pri teh aktivnostih in ne le obrobni igralci.

Velika slabost je, da drugi sprejemajo pomembne odločitve, ki se nanašajo na lovstvo, lovske organizacije pa smo potisnjene na stran; lahko sicer sodelujemo, tudi usklajujemo, vendar pa dokončno najpogosteje odločajo o lovskih zadevah v institucijah, ki imajo na lovstvo in divjad včasih drugačen pogled ter druge interese in cilje. Pri tem mislim na dolgoročne lovske načrte, letne lovske načrte in različne podzakonske akte, ki zadevajo lovstvo. S tem v  povezavi moramo lovci ponuditi državi možnost, da bi vsaj kratkoročno lovsko načrtovanje prevzele v roke lovske organizacije. Lovci smo namreč uspešno opravljali načrtovanje vrsto let in menim, da smo ga sposobni kakovostno in strokovno opravljati tudi v prihodnje.

Menim, da je pomembno kakovostno in konstruktivno, t. j. na enakovredni ravni zasnovano sodelovanje LZS z državo kot lastnico divjadi, ki je v prid pravilnemu upravljanju s populacijami lovnih vrst prostoživečih živali (divjadi).

Glavne umeritve mojega vodenja LZS:

1. Pri zakonodaji in podzakonskih aktih, ki urejajo področje lovstva in varstva narave, želim doseči večjo vlogo in spremembo nesorazmerno velikih kazni za lovske organizacije, ki jih predvideva zakon, doseči ustreznejše lovsko načrtovanje, ureditev položaja OLZ, podaljšanje koncesijskih pogodb upravljavkam lovišč …
2. Pri načinu dela in sistemizaciji delovnih mest v LZS se moramo zavedati, da mora LZS postati servis lovskim družinam (LD), upravljavkam lovišč, zato mora sistematizacija izhajati iz zagotavljanja potreb članic LZS. Na delovno mesto direktorja je treba zaposliti visoko strokovno osebo, ki mora postati gonilna sila dela in strokovnega delovanja na LZS v korist celotne lovske organizacije, divjadi in narave.
3. Kratkoročno bo način financiranja LZS v osnovi ostal približno enak, dolgoročno pa moramo v tem mandatu doseči, da se finančna obremenitev članov članic LZS zmanjša, sredstva pa bi se nadomestila iz državnih in evropskih razpisov, s prijavami in opravljenimi deli v projektih, ki so namenjena tej dejavnosti.
4. Doseči je treba večji vpliv pri dogajanjih na področju naravovarstva in lovstva v primerjavi z državo in povečati sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami na področju varstva narave in okolja.
5. Na področju izobraževanja je treba predavatelje oz. predavateljske aktive še dodatno usposobiti za to zahtevno delo in nadaljevati z izobraževanjem v programih za lovske pripravnike, lovske čuvaje ter lovske mojstre. Razširiti je treba mrežo lovskih taborov za mladino, ki so se izkazali kot odlična oblika dela z mladimi. V osnovnih in srednjih šolah bomo vzpostavili izobraževanje z različnimi načini vstopa v šole; lahko v obliki krožkov z lovsko tematiko, lovsko izobraževanje v okviru naravoslovnih dni, v okviru šol v naravi ipd. Pri teh oblikah lahko lovci s svojim znanjem zelo pomagamo pri vzgoji mladih ljudi za namene varstva okolja, jih pomagamo ozaveščati in krepiti njihovo naravovarstveno zavest.
6. Prostorsko stisko LZS je treba urediti tako, da nekje v okolici glavnega mesta poiščemo primerno mesto, kjer bi na enem mestu imeli vse potrebne prostore za vodstvo in strokovne službe LZS (pisarne in spremljajoče prostore) in zagotovili tudi prostor, ki bo dovolj velik za potrebe občnih zborov LZS, kjer bi bil lovski muzej, lovska knjižnica, učilnice za izobraževanje lovcev. Torej zemljišče, kjer bi imeli lahko tudi učilnice v naravi, naravoslovne učne poti, prostor za vseslovenski tabor mladih, lovsko trgovino, prostore za lovske razstave in vse, kar še sodi v ta sklop.
7. LZS mora z argumenti in razgovori doseči, da bodo lovske organizacije enakopravne sogovornice pri procesih načrtovanja in odločitvah, ki zadevajo upravljavce lovišč. Velikokrat se soočamo z neustreznim načrtovanjem, ki ni usklajeno z dejanskim stanjem v naravi. LZS mora na težave upravljavk lovišč opozarjati in v razgovorih z institucijami, ki so zadolžene za načrtovanje, poiskati najustreznejše rešitve, ki bodo v korist narave, divjadi, države, upravljavk lovišč in slovenske lovske organizacije. Kajti le pravilno upravljanje z divjadjo zagotavlja trajnostno rabo narave in biotsko raznovrstnost.
8. Pri lovski kulturi je pomembno nadaljevati z letnimi srečanji lovskih pevskih zborov in skupin rogistov, humanitarnimi koncerti …
9. Zavedati se moramo, da je LIS – Lisjak plod lovske organizacije, ki je v ta sistem vložila veliko dela, znanja in sredstev. Lisjak je edini lovskoinformacijski sistem v državi z izjemnim naborom podatkov, ki je lahko podlaga za marsikateri projekt na področju lovstva –naravovarstva in ki ga bo v prihodnje opravljala LZS. Vse podatke, ki so v Lisjaku, so namreč vnesli naši člani. Je naš ponos in adut pri vseh pogovorih z različnimi organizacijami in institucijami, ki želijo uporabljati tudi naše podatke. Vsi tisti, ki imajo namen uporabljati to bazo podatkov, pa bi morali za pridobljene informacije prispevati ustrezna sredstva lovski organizaciji.
10. Organizirati posvetovalni organ LKD na ravni LZS, ki bo v pomoč pri delu LD in kinologom na tem pomembnem segmentu dela lovcev v Sloveniji. V prihodnje je treba poenotiti delovanje LKD in vsega, kar je povezano z njihovim delom.
11. Vsebina v reviji Lovec se mora približati željam slovenskega lovca in opisovanju njegovega dela, lova in drugih dejavnosti v vseh lokalnih okoljih. Pomembno je, da je napisanega čim več o rednih dejavnostih upravljavk lovišč. Lovska organizacija ima veliko lovske literature, ki pa žal ni zbrana na enem mestu. Organizirati je treba sistematsko zbiranje in zbrati vse biltene/zbornike, izdane ob obletnicah LD.
12. Nadaljevati je treba sodelovanje z zamejskimi in sosednjimi lovskimi organizacijami, prav tako pa tudi z mednarodnim sodelovanjem, posebno še s FACE in CIC …

V tem jedrnatem povzetku programa sem navedel le nekaj poudarkov, veliko predlogov za delo Lovske zveze Slovenije pa pričakujem še od slovenskih lovcev. Menim, da imate prav vi svoje mnenje, kaj je treba še postoriti, katere so prednostne naloge. K sodelovanju nameravam povabiti vse, ki jim je mar za razvoj in ugled slovenskega lovstva; skupaj bomo najlažje začrtali pravo pot, za uspešno delo naše organizacije v Sloveniji tudi v prihodnje. V ta namen bom za vas in vaše ideje določil termin v mesecu, ko vam bom na voljo za razgovor.                                                                                Hvala vsem, ki me z mojim programom podpirate. Izvoljenim organom Lovske zveze Slovenije želim uspešno delo in uspešno vodenje slovenske lovske organizacije.

Franc Jarc

Program Franca Jarca.pdf

Ivo Trošt:

Ivo Trošt (rojen leta 1963 v Postojni) sem mladost preživel na rojstnem domu na vinogradniški kmetiji v Vipavski dolini. Lovstvo sem vzljubil že v mladosti, ko sem spremljal strica na pogonih na skupnih lovih na malo divjad.

Po končani klasični gimnaziji v Ajdovščini sem odšel na služenje vojaškega roka v Beograd. V armadi sem si pridobil spoštljiv odnos do orožja, še posebno do slovenskega (Borovlje, Železna Kapla, Kranj …). Ljubezen do starejšega slovenskega orožja je ostala v meni do danes, saj imam v lovski omari le obnovljene starejše slovenske lovske puške.

Po končani fakulteti na gozdarstvu sem se poročil in poklicno ter zasebno zaživel v Slovenskih Konjicah. V začetku devetdesetih let sem vstopil v članstvo LD Slovenske Konjice. Dokaj pogosto sem menjal delovno mesto gozdarja: od revirnega gozdarja, vodje krajevne enote, vodje območne enote do direktorja javne gozdarske službe oziroma Zavoda za gozdove Slovenije. Vmes sem pet let vodil tudi Naravovarstveni javni zavod Kozjanski park. Ob tako dinamičnih zaposlitvah sem si pridobil izjemne delovne izkušnje, ki sem jih nadgradil s članstvom v več LD, glede na kraj službovanja. Zdaj sem član LD Kozje v Savinjsko-Kozjanski ZLD Celje in pridruženi član LD Starše, ki je članica območne Lovske zveze Maribor.

Moj program dela LZS 2016–2020

Ni izgubljen tisti, ki ne ve, kje je;

izgubljen je tisti, ki ne ve, kam gre!

Slovensko lovstvo in krovna organizacija Lovska zveza Slovenije temeljita na štirih lovskih načelih. Temelji mojega lovskega razmišljanja in delovanja so v sloganu Sočutje z naravo in sožitje z družbo!

1. Tradicija ohranja lovsko dediščino Slovenskega lovskega kluba (SLD) in neguje lovsko izročilo Slovenskega lovskega društva (SLD). Čeprav dandanes slovenski lovci delujemo pod okriljem Lovske zveze Slovenije (LZS), na nacionalnem slavnostnem lovskem kroju in lovskem klobuku še vedno nosimo v znaku upodobljenega Zlatoroga s kratico SLD. Naj tako ostane tudi v prihodnje!
2. Morala in etika trkata na vest lovskega obnašanja vsakega od nas in nam prinašata splošna merila sprejemljivih lovskih hotenj in dejanj, ki smo se jim zavezali. Vedno in povsod nas vodijo načela Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, naša Zaprisega, ustaljeni lovski običaji in lovska noša.
3. Tovarištvo, ki ga v medosebnih lovskih odnosih prežema tudi medsebojno spoštovanje. Lovci smo enaki med enakimi. Medsebojni odnosi v lovskih organizacijah naj izžarevajo solidarnost, prijateljstvo, iskrenost in zaupanje. Slovensko lovstvo prisega na trajnostno rabo naravnih virov in dobrin, kar prinaša uravnovešen gospodarski in družbeni razvoj. Zdajšnji prostovoljni sistem naše organizacije in delovanja slovenskega lovstva bom branil s svojim znanjem, izkušnjami, pa tudi dušo in srcem!
4. Lovsko znanje vsi lovci ob prebiranju naše mesečne revije, glasila Lovec in knjig iz zbirke Zlatorogova knjižnica nenehno obnavljamo, dopolnjujemo ali na novo pridobivamo znanje. Izobraževalni sistem lovske zveze je dober in učinkovit, vendar ga moramo še izboljšati in dopolniti s sodobnimi informacijskimi trendi in tehnikami. Prizadeval si bom, da v lovske vrste pridobimo mlade, razgledane in delavne kolege, ki bodo uspeli ohraniti zdajšnje in napredno razvijati slovensko lovstvo tudi v prihodnje.

Moje prednostne naloge:

1. Izboljšati informiranost lovcev, ker pogosto in povsem po nepotrebnem prihaja do slabe volje med nami. V LZS moramo ustvariti razmere, kjer boste lovci slišani! LZS mora delovati pri upravljanju zaupanja vredno in pri načrtovanju pregledno, zato je nujno ustanoviti Zavod za lovstvo Slovenije.
2. Izboljšati podobo v javnosti, ker je ugled slovenskega lovstva pod drobnogledom širše družbe. Prizadeval si bom, da bodo kolegice lovke v LZS uveljavljale svojo žensko vlogo in prispevale k širini delovanja LZS. Potrebujemo še več strokovnih in odločnih nastopov v javnosti, zato je nujno ločiti uredništvi Lovca in Zlatorogove knjižnice!
3. Povečati našo solidarnost, ki se mora odražati med lovci vseh lovskih organizacij. Green Fund naj bo zeleni zaklad razdanega prijateljstva in solidarnosti pri plačevanju lovske škode!
4. Povečati znanstveno-raziskovalno delo v LZS, ker imamo v svojem članstvu veliko usposobljenih in uveljavljenih strokovnjakov. Znanstveno in raziskovalno delo moramo vključiti v državne in evropske programe sofinanciranja!
5. Izboljšati odnose z državnimi strokovnimi službami, ki usmerjajo razvoj kmetijskega prostora, gozdov in zavarovanih območij. Pogosto smo lovci podvrženi izjemno strogemu in podrobnemu nadzoru lovske inšpekcije, čeprav so hkrati v naših loviščih »namerno« spregledani in nekaznovani nedovoljeni posegi v naravni prostor.
6. Izboljšati sodelovanje z ministrstvi, pristojnimi za upravljanje narave in vrstami prostoživečih živali (divjadjo). Vloga in vpliv LZS pri sprejemanju lovske in naravovarstvene zakonodaje ter pri lovskoupravljavskem načrtovanju je bistveno premajhna!
7. Izboljšati sodelovanje z lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, da postanejo naši partnerji in zavezniki. LZS mora sodelovati pri spremembi namembnosti koncesnin, ki naj se uporabijo za izboljšanje upravljanja z divjadjo. Denar se mora vračati v lovišča, ker lovci upravljamo lovišča in z divjadjo v njih prostovoljno in brezplačno!
8. Izboljšati sodelovanje z drugimi sorodnimi civilnopravnimi nevladnimi organizacijami, ki tudi skrbijo za prostoživeče živali in pse. Lovci skrbimo za vse živali preudarno in odgovorno, še posebno za lovske pse, ki so ustrezno izšolani naši pomočniki. Nikoli se še ni (in se tudi ne bo) zgodilo, da bi v Sloveniji zaradi lovskih aktivnosti in dejavnosti izumrla katera koli divja živalska vrsta. Lovci moramo ostati prvenstveno naravovarstveniki in varuhi okolja!
9. Okrepiti in razširiti mednarodne stike in dejavnost, predvsem v sodelovanju s slovenskimi zamejskimi lovskimi organizacijami, z vsemi lovskimi organizacijami sosednjih držav, Združenjem evropskih lovskih zvez (FACE) in Mednarodnim svetom za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC).
10. Zaustaviti moramo trend zmanjševanja članstva članic LZS, ker vedno bolj opazno naše vrste v letu zapusti več lovcev, kot se nam pridruži novih mlajših članov. Komisiji UO LZS Mladi in lovstvo je treba zato nameniti več pozornosti, nuditi strokovne podpore in nameniti tudi več finančnih sredstev.

Pogumno in družno stopimo naprej in ostanimo si lovski tovariši! 

Ivo Trošt

Program Iva Trošta.pdf

Cerkljanski muzej in Foto klub Diana vas vabita na odprtje fotografske razstave Skozi Dianin objektiv.

Vabilo.pdf

Oglejte si prispevek oddaje Epilog o šakalih.

http://www.24ur.com/bin/video.php?media_id=61686557&section_id=2&article_id=4060822

Odgovori na zastavljena vprašanja časnika Dnevnik

Koliko nesreč s trčenji z živalmi ste zabeležili v zadnjih letih?

Natančni podatki o številu trkov vozil z divjadjo in ostalimi vrstami prostoživečih živali ne obstajajo nikjer na svetu, vendar pa imamo v Sloveniji dokaj natančne podatke o številu parkljaste divjadi (npr. srnjad, jelenjad, divji prašič) in velikih zveri, ki zaradi naletov vozil izgubijo življenje (to število je seveda precej manjše, kot je število trkov z divjadjo). Ti podatki so zaradi zelo dobre organizacije lovstva pri nas bistveno bolj zanesljivi kot v veliki večini drugih evropskih držav; tako lovci registrirajo praktično vse povožene osebke parkljaste divjadi, z izjemo tistih, ki so z mesta trka odtujeni (in teh niti ni tako malo!). 

V zadnjih letih je vsako leto v Sloveniji registrirano povoženih med 5.000 in 6.500 osebkov parkljaste divjadi (v veliki večini primerov gre za srnjad), torej v povprečju skoraj 20 na dan. Samo v letu 2014 je bilo, npr., v tistih loviščih, s katerimi upravljajo lovske družine in ki pokrivajo okrog 90 % Slovenije, na cestah registrirano povoženih 4.908 osebkov srnjadi, 101 divji prašič, 82 osebkov jelenjadi, 7 damjakov, 6 gamsov in en muflon, pa tudi 936 lisic, 491 jazbecev, 388 kun belic in 28 kun zlatic. Prišteti je treba še živali, povožene na železniških progah; v letu 2014 je bilo tam povoženih 101 osebkov srnjadi, 38 osebkov jelenjadi in 15 divjih prašičev. 

Pretresljivi so tudi podatki o povozu velikih zveri. Samo medvedov je bilo v obdobju 2005–2014 v Sloveniji povoženih 157 oz. skoraj 16 vsako leto. 18 % povozov medvedov se je zgodilo na avtocestah, 37 % na magistralnih, regionalnih, občinskih in gozdnih cestah, 45 % pa na železniških progah. Skoraj enako število medvedov (158) je bilo v zadnjih desetih letih povoženih tudi na Hrvaškem.

Kakšni so trendi in zakaj (več živali ali manjši življenjski prostor/boljša urejenost cest in oznak …)?

Do pred nekaj leti je bilo v Sloveniji, podobno kot tudi drugje v Evropi, število povožene velike divjadi oz. prostoživečih parkljarjev iz leta v leto naraščajoče, kar je bila posledica gradnje novih prometnic (zlasti cest) in posledično gostejšega cestnega prometa, pa tudi vedno večjih hitrosti vozil na cestah, ponekod in za nekatere vrste (npr. divji prašič) pa tudi naraščajoče številčnosti teh vrst. Po letu 2010 pa je po podatkih lovskih organizacij k sreči zaznano zmanjševanje povoza srnjadi; če je bilo v loviščih, ki so v upravljanju lovskih družin, v letu 2010 registrirano povoženih 5.663 osebkov srnjadi, se je kasneje to število stalno zmanjševalo in je bilo v letu 2014 po dolgem času zopet manjše od 5.000 osebkov (4.908). Zmanjšanje števila povožene srnjadi v zadnjih letih je verjetno posledica intenzivnega izvajanja zaščitnih ukrepov na najbolj problematičnih odsekih slovenskih cest, ki jih je s pomočjo finančnih sredstev Direkcije RS za ceste (sedaj infrastrukturo) izvajal Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje. V zadnjih treh letih je zmanjšanje povoza srnjadi lahko tudi posledica nekoliko spremenjenega upravljanja s to vrsto oz. intenzivnejšega odstrela samic (srn).

Kam spadamo v evropskem merilu na splošno po številu divjih živali v naravnem okolju in potem po številu trčenj oziroma poginu živali zaradi prometa in zakaj?

V strokovnih krogih namesto izraza »divje živali«, ki ima v sebi močno negativno konotacijo (divji = podivjan, divjak), raje uporabljamo izraz »prostoživeče živali«. Številčnosti oz. populacijske gostote se razlikujejo od vrste do vrste. Tako se lahko ponašamo z eno najbolj ohranjenih (številčnih populacij) rjavega medveda v Evropi, v ugodnem stanju se nahaja tudi populacija volka. Teh vrst v veliki večini drugih evropskih držav danes ne najdemo več. Kar pa se tiče prostoživečih parkljarjev, ki so izmed velikih vrst prostoživečih živali vendarle najpogosteje udeleženi v trkih z vozili, smo v splošnem nekje v sredini. Populacije vseh treh v Evropi splošno razširjenih in najbolj pogostih vrst (srnjad, divji prašič, jelenjad) so pri nas v bistveno bolj ugodnem stanju in posledično v večjih populacijskih gostotah, kot so v državah jugovzhodne Evrope. Zaradi tega so nekateri uporabniki prostora (kmetijci, gozdarji) mnenja, da je treba številčnost teh vrst zmanjšati, saj imajo tudi nekatere vplive na življenjski prostor. Vendar pri tem pogosto pozabljamo, da so številčnosti in gostote srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev v Sloveniji bistveno, tudi za velikostni razred (!) manjše, kot so v nekaterih bližnjih državah srednje Evrope (npr. Nemčija, Madžarska, Avstrija itn.) oz. vsaj v primerljivih okoljih teh držav. 

Posledično se med državami razlikuje tudi problematika trkov vozil z divjadjo. Če, npr., v Srbiji te problematike skoraj ne poznajo (tam se nam lahko bistveno prej zgodi, da bomo na (avto)cesti povozili potepuškega psa), je v Nemčiji letno povoženih kar 230.000 (!) prostoživečih parkljarjev, v Avstriji 40.000, v Angliji med 30.000 in 45.000 … V preglednem znanstvenem delu o problematiki trkov vozil s prostoživečimi prežvekovalci in možnih omilitvenih ukrepih, ki smo ga naredili v soavtorstvu z dvema vodilnima evropskima raziskovalcema s tega področja (prof. dr. Rory Putman in dr. Jochen Langbein), smo ugotovili, da je v Evropi brez Rusije letno povprečno povoženih že skoraj 1 milijon prostoživečih prežvekovalcev, gospodarska škoda zaradi trkov z njimi pa presega 2 milijardi EUR. Ponekod, npr. v Nemčiji ali skandinavskih državah, je število povožene divjadi tako veliko tudi zato, ker pri njih avtoceste niso ograjene. Pri nas seveda so, kar bistveno vpliva na večjo cestnoprometno varnost.

Katere živali najpogosteje zaidejo na cesto in zakaj?

Predstavljeni podatki kažejo, da je izmed velikih vrst prostoživečih živali na cestah najpogosteje prisotna srnjad, ki izmed registrirane povožene velike divjadi pri nas predstavlja več kot 95 % primerov. To je seveda posledica dejstva, da je to najpogostejša in splošno razširjena vrsta parkljaste divjadi. Njena večja izpostavljenost povozu je tudi posledica ekoloških značilnosti vrste: je dobro prilagojena na življenje z ljudmi in je zato pogosta tudi v primestni krajini; je vrsta gozdnega roba, ki najde najboljše življenjske razmere v okolici cest; aktivna je zlasti v času večernega in jutranjega mraka, ko je vidljivost najslabša, gostota prometa pa največja; je teritorialna vrsta, zato se zlasti spomladi živali intenzivno preganjajo, posledično tudi pogosto nekontrolirano prečkajo ceste; izmed vseh vrst parkljarjev je zaradi življenja v bližini naselij najbolj izpostavljena negativnim pritiskom in preganjanju zaradi sodobnih oblik rekreacije in potepuških psov; cest ne prehaja na stalnih poteh oz. stečinah, kjer bi lahko bili vozniki pripravljeni, temveč jih prečka na zelo različnih mestih … V nasprotju s srnjadjo je jelenjad precej bolj vezana na strnjene gozdove in ne živi v bližini ljudi; aktivna je predvsem ponoči, ko je promet precej manj intenziven; živi v večjih tropih, ki prehajajo ceste bistveno bolj kontrolirano in na znanih mestih, zato lažje izvedemo nekatere tehnične ukrepe za zmanjšanje povoza.

Ali opažate tudi kakšne spremembe v obnašanju živali na splošno, se privajajo bližine prometa in ljudi, jih je vedno manj strah bližine človeka?

Živali se seveda na sleherno motnjo, tudi na promet, prilagodijo in navadijo. Tako lahko pogosto vidimo srnjad, ponekod tudi damjaka, ki se pase v neposredni bližini cest. Opažamo tudi, da imajo živali, ki živijo ob prometnih cestah, bistveno manjši strah pred bližajočim se vozilom kot tiste, ki živijo v bolj odmaknjenih območjih. Nekatere vrste so tudi »ugotovile«, da imajo od prometa številne, zlasti prehranske koristi. Tako so znani primeri sivih vran, ki izkoriščajo promet tako, da pred vozila spuščajo orehe, ki jih avtomobili zdrobijo, vrane pa se nato z njimi prehranjujejo. Ob vseh slovenskih avtocestah lahko vidimo številne kanje, ki sedijo na stebričkih ograje, med sabo oddaljene nekaj 100 m, in čakajo na lahek plen, tj. na povoženega ptiča, malega sesalca ali kakšno dvoživko. Čeprav ob tem tudi kakšna kanja izgubi življenje zaradi trka z vozilom, je za vrsto izguba posameznega osebka vendarle zanemarljiva v primerjavi s koristmi, ki jih ima zaradi energetsko nepotratnega načina prehranjevanja. 

Kako vodite evidenco (sistem LISJAK) oziroma kdo jo vodi?

LISJAK je besedna igra, ki ponazarja izjemno velik pomen oz. »premetenost« našega, domačega lovskoinformacijskega sistema (LIS-jak). Sistem je z lastnimi sredstvi razvila Lovska zveza Slovenije (LZS), nanj je lahko lovska organizacija in tudi država upravičeno ponosna. Zavidajo nam ga namreč prav vsi evropski raziskovalci divjadi, saj drugje tako natančni podatki o divjadi ne obstajajo. Slovenski lovci (za vsako lovišče pooblaščena oseba, praviloma gospodar) morajo namreč do 10. v mesecu za pretekli mesec za vsako uplenjeno ali kako drugače poginulo (tudi povoženo) žival v sistem vpisati številne podatke o tej živali; za parkljasto divjad so to vrsta, spol, starost, telesna masa, vzrok smrti (odstrel, povoz itn.), datum in ura odvzema ter natančna lokacija odvzema. Slednjo so do letošnjega leta vpisovali z navedbo t. i. kvadranta odvzema, velikosti 1 x 1 km, sedaj pa jo vnašajo s klikom na karto, kar omogoča beleženje lokacije odvzema skoraj na meter natančno. Slednje je izjemnega pomena tudi za opredelitev najbolj problematičnih odsekov cest, kjer se dogaja največ povozov divjadi. Poleg sistema LISJAK se v loviščih s posebnim namenom (LPN), s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije, uporablja podoben sistem (imenuje se X-Lov), podatke obeh sistemov pa v enotno bazo združujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (podatkovna baza Oslis).

Kako naj ravnajo vozniki, ko pride do trčenja?

Še bolj bistveno je, kako naj ravnajo, da do trčenja ne pride! Zavedati se namreč moramo, da je pri trku vozila in divjadi zgolj človek razumno in predvidljivo bitje, ki lahko trk prepreči. Divjad ga nikakor ne more! Pri tem je pomembno, da upoštevamo vso prometno signalizacijo, saj so znaki, ki opozarjajo na prisotnost divjadi na cestah, postavljeni z velikim premislekom. Vozniki moramo upoštevati tudi dejstvo, da zlasti v obdobju jutranjega in večernega mraka obstaja veliko tveganje, da bo cesto prečkala srna ali srnjak, ponoči tudi jelenjad ali divji prašič. Še zlasti moramo biti previdni tam, kjer je cesta zgrajena v območju gozdnega roba, najbolj problematično pa je obdobje med aprilom in junijem, čeprav lahko divjad na cesto zaide tudi v drugih letnih časih. 

V primeru, da do neljubega dogodka vendarle pride, moramo najprej poskrbeti za lastno varnost, saj se največ težjih nezgod in poškodb zgodi ne zaradi samega trka z divjadjo, temveč reakcij po trku. Po označitvi kraja dogodka je zelo zaželeno, da o tem obvestimo policijo ali pa regijski center za obveščanje (113), ki bo kasneje o tem obvestil pristojno lovsko organizacijo. Seveda se moramo zavedati tudi dejstva, da je divjad lastnina države, zato je kakršnokoli odnašanje trupa povožene divjadi z mesta trka kaznivo dejanje in se šteje za krajo z vsemi neljubimi posledicami.

Kakšne so najpogostejše posledice in nevarnosti pri trku z divjo živaljo?

Kot že zapisano zgoraj – bolj nevarne kot sam trk so posledice kasnejših nepremišljenih dejanj, zadrževanja ob cesti ali morda celo dotikanja poškodovane živali, ki lahko seveda v smrtnem strahu odreagira na nepredvidljiv način. Za Slovenijo podatkov o poškodovanih osebah zaradi trkov z divjadjo ne poznamo, v Evropi pa je bilo konec prejšnjega stoletja po nekaterih podatkih zaradi trkov z divjadjo poškodovanih 30.000 oseb, 300 pa jih je izgubilo življenje. Zanemarljiva ni tudi gospodarska škoda. Po novejših, celovitih ekonomskih analizah ta znaša okrog 2.000 EUR na posamezen trk (pri tem so poleg materialnih stroškov na vozilih in izgube divjačine upoštevani tudi vsi posredni stroški, med katerimi so največji stroški zdravljenja poškodovanih oseb in izguba njihove opravilne sposobnosti). Upoštevaje povprečno število povoženih parkljarjev v Sloveniji to pomeni, da je letni strošek zaradi trkov vozil z divjadjo v Sloveniji nekje med 10 in 15 milijonov EUR, kar je seveda zelo visoka številka.

Ste zadovoljni z zaščito živali pred prometom, kaj bi izboljšali?

Slovenija je država, ki je v zadnjih letih imela eno vodilnih vlog na področju reševanja problematike trkov vozil z divjadjo. Vse do leta 2013 je Direkcija RS za ceste vlagala znatna finančna sredstva v ukrepe, namenjene zmanjšanju števila trkov vozil z divjadjo in posledično k povečanju cestnoprometne varnosti. Tako je bilo v obdobju 2006–2013 vsako leto z (zvočnimi) odvračalnimi napravami opremljenih med 80 in 120 najbolj problematičnih odsekov slovenskih cest (v skupni dolžini več kot 40 km/leto), kar je imelo za posledico bistven upad števila povožene divjadi. Žal se je nato proračun Direkcije močno zmanjšal, kar je imelo za posledico, da se v zadnjih dveh letih reševanju te problematike ne posveča več zadostne pozornosti. Upamo, da se bo v letu 2016 to zopet spremenilo. Spodbudno pa je, da je velik interes za zmanjšanje problematike trkov vozil z divjadjo v letošnjem letu pokazal DARS d.d., ki je maja 2015 v Mengšu izvedel mednarodno posvetovanje na to temo, v bližnji prihodnosti pa bo po vsej verjetnosti več pozornosti namenil tudi izvedbi ukrepov za preprečevanje zahajanja divjadi na avtocestno telo prek priključkov. Z vidika zmanjšanja tveganja za trke vozil z divjadjo in velikimi zvermi (rjavim medvedom) je izjemnega pomena tudi, da se je leta 2014 v Sloveniji pričel mednarodni projekt Life DinAlp Bear (Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah), v katerem je velik poudarek tudi na izvedbi ukrepov za zmanjšanje povoza te vrste. Med drugim bomo v Sloveniji z evropskimi sredstvi prvič postavili nekaj t. i. dinamičnih prometnih znakov, ki se prek posebnega sistema senzorjev aktivirajo tedaj, ko se cestišču približuje medved ali katera druga večja prostoživeča živalska vrsta in na tak način opozorijo voznike na nevarnost. 

Pri reševanju problematike oz. izvedbi ukrepov za zmanjšanje tveganja za trke vozil z divjadjo so v preteklih letih sodelovali številni partnerji, še zlasti: Direkcija RS za ceste/infrastrukturo, DARS d.d., inštitut ERICo Velenje (koordinator vseh aktivnosti), podjetje Cervus d.o.o. (proizvajalec odvračalnih naprav), Lovska zveza Slovenije in številni upravljavci z lovišči. Vedno pa smo pogrešali aktivno vlogo slovenskih zavarovalnic, ki bi morale biti še kako zainteresirane za reševanje problematike trkov vozil z divjadjo. Žal se vsaj nekatere med njimi v zadnjem času namesto za vlaganja v preventivo odločajo za sodne postopke, s katerimi od upravljavcev z lovišči skušajo izterjati stroške, ki so jih imeli za izplačilo zavarovalnin oškodovancem. Glede na to, da od njih pobirajo visoke premije, ki naj bi bile namenjene primarno izplačilu odškodnin, gre za povsem nesprejemljivo in neetično dejanje, s katerim si kujejo dobičke. Podobno so nesprejemljive tudi propagandne kampanje, s katerimi kakšna zavarovalnica skuša prostoživeče živali ob cestah prikazati kot naše sovražnike (takšne neokusne velikanske plakate smo lahko celo poletje 2015 »občudovali« ob naših avtocestah).

Kako sicer izboljšati tudi prometno varnost na tem področju, kakšni ukrepi (tehnični, sistemski, zakonski) bi bili dobri, kaj je bilo narejenega na tem področju v zadnjih letih?

V zadnjem desetletju sta Direkcija RS za ceste/infrastrukturo (kot naročnik) in Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje (kot izvajalec)  izvedla številne aktivnosti za zmanjšanje problematike, in sicer sta najprej izdelala strategijo (2003–2004), nato v slovenskem prostoru testirala učinkovitost različnih odvračalnih ukrepov, tj. svetlobnih, zvočnih in kemičnih odvračal (2004–2005), po letu 2006 pa sta pričela z nameščanjem zvočnih odvračalnih naprav (produkt slovenskega proizvajalca Cervus d.o.o. iz Pesnice) na najbolj problematične odseke slovenskih cest. Zvočne odvračalne naprave, ki so nameščene neposredno v obcestne stebričke (smernike), se aktivirajo le v času nevarnosti, tj. bližajočega se vozila, ko opozarjajo divjad ob cesti na nevarnost. Z njimi torej ne onemogočamo prehajanja živali prek cest, temveč ga le odložimo na čas, ko je varno, torej ko na cesti ni vozil. Rezultati so bili zelo spodbudni, saj se je po namestitvi tovrstnih odvračal število povožene parkljaste divjadi (zlasti srnjadi) na zaščitenih odsekih cest značilno zmanjšalo v primerjavo s primerljivimi obdobji v preteklih letih, in sicer v posameznih letih v povprečju nekje med 40 % in celo do 80 %. V prihodnje bi bilo zagotovo smiselno ponovno aktivirati ta program in vanj vključiti tudi vse ostale interesne skupine, vključno z zavarovalnicami. 

Eden najpomembnejših vzrokov, ki vodijo v trke vozil z divjadjo, je nepotrebno vznemirjanje divjadi, ki zato panično beži prek cest. Pri tem so zlasti problematične nekatere sodobne oblike rekreacije (npr. vožnja z različnimi vozili v naravnem okolju), še zlasti pa spuščanje psov v naravo. Ravno potepuški psi so eden glavnih vzrokov za povoz prostoživečih parkljarjev, kar smo večkrat dokumentirali tudi s snemanjem obnašanja živali ob cestah. Zagotovo bi bilo v prihodnje smiselno dopustiti, da se takšni posnetki uporabijo tudi v sodnih postopkih za izterjavo pravičnih odškodnin od dejanskih krivcev za prometne nezgode! 

Bistveno večjo pozornost bi bilo treba nameniti tudi ozaveščanju in informiranju voznikov kot tistih udeležencev, ki lahko edini preprečijo trk z divjadjo. Zaradi tega bi bilo smiselno oz. celo nujno v program usposabljanja mladih voznikov vključiti tudi dve ali tri šolske ure, v katerih bi jih usposobljeni predavatelji seznanili z ekologijo divjadi, dejavniki, ki vlivajo na verjetnost trka in pravilnim obnašanjem za zmanjšanje nevarnosti le-tega. 

Sicer bo problematika trkov vozil z divjadjo obravnavana tudi na prihajajočem, 4. Mednarodnem kongresu o lovstvu in upravljanju z divjadjo, ki bo med 5. in 7. novembrom 2015 potekal v Velenju, udeležili pa se ga bodo udeleženci iz kar 15-ih držav. Vljudno vabljeni!

Velenje, 22. 10. 2015

Izr. prof. dr. Boštjan Pokorny,

pomočnik direktorja ERICo Velenje, dekan Visoke šole za varstvo okolja in predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo LZS

oktober 2015

GTV Gorenjska televizija:

– v sredo, 28. oktobra 2015, ob 21:05
– v četrtek, 29. oktobra 2015, ob 18:05
– v ponedeljek, 2. novembra 2015, ob 22:00
– v torek, 3. novembra 2015, ob 19:00

VTV VELENJE

– v četrtek, 29. oktobra 2015, ob 21:20

VAŠ KANAL Novo mesto
– v petek, 30. oktobra 2015, ob 20:30

TV Sponka
– v soboto, 31. oktobra 2015, ob 21:00

TV Idea Murska Sobota

– v četrtek, 29. oktobra 2015, ob 20:45

Lovska zveza Slovenije je v soboto, 10. oktobra 2015, priredila že drugi dobrodelni ples. Plesa v Delavskem domu v Trbovljah se je udeležilo skoraj 200 ljudi, ki so prisluhnili dobremu namenu organizatorjev. Dobrodelni ples je namenjen zbiranju sredstev za solidarnostni Zeleni sklad Lovske zveze Slovenije, s katerim Lovska zveza Slovenije zagotavlja solidarnostno pomoč svojim lovkam in lovcem oziroma njihovim svojcem v izrednih življenjskih situacijah.

Lovski zvezi Slovenije je letos pri organizaciji osrednje lovske dobrodelne prireditve na pomoč priskočila Zveza lovskih družin Zasavje. Organizatorji so sredstva zbirali z donacijami in dobrodelno dražbo na samem dogodku. Med udeleženci plesa je bila dražba toplo sprejeta in je tudi dobro uspela. Organizatorji so se letos obrnili na še številčnejši krog priznanih lovcev-umetnikov in podjetij, da bi s svojimi umetninami, različnimi izdelki in finančnimi prispevki (donacijami) omogočili soliden priliv v Zeleni sklad. K zbiranju sredstev v obliki donacij in sponzorskih sredstev so povabili številne sponzorje in donatorje, ki se jim iskreno zahvaljujejo za prijazen odziv. Odzvali so se: LD Kresnice in ZLD Gorenjske, občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter podjetja AGM Nemec, d.o.o., Nuklearna elektrarna Krško, Eles, d.o.o., GH Holding storitvena družba, d.o.o., KGL, d.o.o., Trgograd, d.o.o., Pomurski sejem, d.d., Biomasa, d.o.o., Žaga Trbovlje, d.o.o., Metalia, d.o.o., EVJ Elektroprom, d.o.o., Radijator E. U., d.o.o., Zimat, d.o.o., Strojništvo Holc, d.o.o., in ERICo Velenje – Inštitut za ekološke raziskave, d.d. 

Plemenitemu namenu so prisluhnili tudi umetniki in posamezniki, ki so za dobrodelno dražbo prispevali svoja umetniška dela: David Černuta, Ernest Bransberger, Oton Naglost, Bogdan Breznik, Anton in Janez Repnik, Franc Šetina, Jurij Rihtaršič, Katja Bevk, Sely de Brea Šubic, Venceslav Primožič, Zora Kampfer, Branko Žunič in Andrej Puntar. LD Škale je podarila sliko Jožeta Svetine, Jože Meh, starešina LD Muta, pa je podaril sliko Antona Repnika. Steklarna Hrastnik je za dobrodelno dražbo namenila čudovito ročno izdelano skledo, tiskarna in knjigoveznica Grafika Soča pa komplete knjig. Podjetje Snef.Lov je podarilo številne praktične izdelke, ki so zanimivi za marsikaterega lovca, podjetje Arex pa je pritegnilo dražitelje s pištolo Rex Zero 1. Vinarstvo Mijošek, Peter Bakaršič in kmetija Furlan so prispevali izvrstna vina. Zavod za gozdove Slovenije je za dobrodelno dražbo namenil odstrel jelena, LD Trbovlje odstrel trofejnega srnjaka, LD Hrastnik odstrel muflona lanščaka z mesom, LD Dol pri Hrastniku odstrel gamsa – koze prvega starostnega obdobja, LD Loka pri Zidanem Mostu pa odstrel gamsa. 

Dogodek je povezovala lovka Irena Vidmar. Kot prve nastopajoče je napovedala rogiste iz društva Lovski pevski zbor in rogisti Trbovlje-Zasavje, ki so jim kasneje sledili še pevci. Zasavski lovski pevski zbor iz Trbovelj deluje neprekinjeno že 37. leto. Pred desetimi leti so se pevskemu zboru priključili še rogisti z imenom »Revirski rogisti«, v letu 2011 pa so se registrirali v enotno društvo Lovski pevski zbor in rogisti Zasavje-Trbovlje. Vsako leto zbor sodeluje na občinski reviji odraslih pevskih zborov in na vsakoletnem Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov. Pevci so na prireditvi med drugim zapeli napitnico Bratje in predsedniku Lovske zveze Slovenije izročili leseno gorjačo s stekleničko žganja, ki naj predsednika, kot mu je zaželel vodja društva Stane Bizjak, greje ob mrzlih jagah. 

Zbrane udeležence dobrodelnega plesa so nagovorili tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope, predsednik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotovšek,  Županja Trbovelj Jasna Gabrič in podpredsednik Lovske zveze Slovenije Ivan Malešič. Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so se zbrali na dobrodelnem plesu in ki nosijo značko ptičarja, ki je v tem letu simbol dobrodelnosti. Postregel je z za marsikoga novim podatkom, da se značko, ki predstavlja lovčevo dobrodelnost, nosi na desni strani. Predsednik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotovšek je dejal, da so lovci tovariši in imajo čut za dobrodelnost, kar dokazuje tudi današnja udeležba. Posebej se je zahvalil županji Trbovelj Jasni Gabrič za brezplačen najem dvorane in vso pomoč ter županoma občin Zagorje in Hrastnik. 

Županja Trbovelj Jasna Gabrič je pozdravila dobro sodelovanje z lovci in povedala, da se dobrodelni ples odvija v trboveljskem hramu kulture. Poudarila je, da so v Trbovljah ponosni na marsikaj, kar je povezano s kulturo, in napovedala, da bo čez nekaj let slika mesta lepša tudi v gospodarskem, ne samo kulturnem smislu. Ob konca govora se je poslovila s tradicionalnim trboveljskim pozdravom »Srečno!«. Podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik komisije za dobrodelno dražbo Ivan Malešič je predstavil Zeleni sklad ter se zahvalil sponzorjem in umetnikom, ki so prispevali donacije in umetniška dela za dobrodelno dražbo. 

Ples je odprl predsednik Lovske zveze Slovenije s svojo soprogo, pridružili pa so se jima tudi drugi plesno razpoloženi pari. Za plesno glasbo in dobro razpoloženje je poskrbel Ping Pong Band iz Trbovelj, za izborno kulinariko pa Gostilna Čop s kuharskim mojstrom Lojzetom Čopom na čelu. Opolnoči se je tiha dobrodelna dražba zaključila, podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik komisije za dobrodelno dražbo Ivan Malešič pa je vsem udeležencem plesa naznanil, da je dražba odlično uspela, in se jim zahvalil, ker so se odzvali klicu na pomoč in se družili z dobrim namenom. Pozval jih je, da se naslednje leto ponovno srečajo na že tretjem dobrodelnem plesu.

Fotografije: Štefan Vesel

Dobrodelna dražba

Udeleženci dobrodelnega plesa so bili dobro razpoloženi

Rogisti iz društva Lovski pevski zbor in rogisti Trbovlje-Zasavje

Udeleženci plesa so sprva prisluhnili govorom

Predsednik LZS mag. Srečko Felix Krope je povedal, da se značka ptičarja, ki simbolizira dobrodelnost, nosi na desni strani

Predsednik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotovšek je dejal, da so lovci tovariši in imajo čut za dobrodelnost

Županja Trbovelj Jasna Gabrič je pozdravila dobro sodelovanje z lovci

Ples je odprl predsednik Lovske zveze Slovenije s svojo soprogo, kasneje pa so se jima pridružili tudi drugi plesno razpoloženi pari

Marsikoga so zasrbele pete …

Za izborno kulinariko je poskrbela Gostilna Čop s kuharskim mojstrom Lojzetom Čopom na čelu

Organizatorji so se pri organizaciji letošnje dobrodelne dražbe obrnili na še številčnejši krog priznanih lovcev-umetnikov in podjetij

Podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik komisije za dobrodelno dražbo Ivan Malešič je predstavil solidarnostni Zeleni sklad

Pevci iz društva Lovski pevski zbor in rogisti Trbovlje-Zasavje so na prireditvi med drugim zapeli napitnico in predsedniku LZS izročili leseno gorjačo

Dvorano Delavskega doma v Trbovljah je napolnilo skoraj 200 ljudi

Jesenska akcija cepljenja lisic proti steklini se bo začela predvidoma 2. oktobra 2015 in bo trajala predvidoma do 20. novembra 2015.
Polaganje vab, napolnjenih s cepivom proti steklini, se bo izvajalo na celotnem območju Republike Slovenije. Delo se bo opravljalo z višine 300 m.

Cepljenje lisic – dopis Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje in društvo Balkan Wildlife Scientific Society v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Visoko šolo za varstvo okolja, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Muzejem Velenje, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije ter partnerji iz Srbije (Agronomska in Naravoslovno-matematična fakulteta Univerze v Novem Sadu, Agronomska in Veterinarska fakulteta Univerze v Beogradu) in Makedonije (Gozdarska fakulteta Univerze v Skopju) organizirajo

4. MEDNARODNI KONGRES O LOVSTVU IN UPRAVLJANJU DIVJADI

(4^th International Hunting and Game Management Symposium)

Kongres bo potekal med 5. in 7. novembrom 2015 v Velenju.

Podrobnejše informacije o kongresu (vsebine, urnik, seznam predavateljev, možnosti in pogoji udeležbe itn.) lahko najdete na spletni strani kongresa (http://www.huntsymposium.com).

Vse zainteresirane prosimo, da zaradi lažje koordinacije udeležbo predhodno prijavite na tel. 040 574 718 (Katarina) ali prek elektronske pošte (katarina.flajsman@gozdis.si).

Vljudno vabljeni!

Za organizatorje:

izr. prof. dr. Boštjan Pokorny

Katarina Flajšman

Z A P I S 

srečanja članov LD s problematiko zemljišč in predstavnikov SKZG Republike Slovenije, ki je potekal dne 15.9.2015, s pričetkom ob 17.00 uri, v prostorih lovskega doma Kidričevo na Hajdini.

PREDLAGAN DNEVNI RED:
1. dosedanja problematika LD glede prenosa lastništva zemljišč
2. pobude, vprašanja in predlogi
3. razno

Sejo je pričel predsednik LZS, ki je bil tudi sklicatelj srečanja, vse prisotne je lepo pozdravil in predstavil dnevni red. Posebej je predstavil direktorico SKZG RS go. Ireno Šinko in strokovno sodelavko go. Alenko Maček Berger.

Ad1)
Direktorica je na začetku podala nekaj uvodnih besed in pojasnila, da bo predstavila stališče posameznih zadev, o katerih bi kasneje tudi razpravljali. Naštela je naslednje probleme:

Z večino LD so prenose glede lastništva zemljišč opravili, razen z nekaterimi. Izpostavila je problem iz leta 2007/2008. Tako so bile vložene tožbe zoper 30 LD – ugotovitev lastninske pravice. Pet od teh pravd je prišlo do revizije, kjer pa je bilo odločeno v korist RS. To ni kaprica sklada, ampak pravni temelj, ki izhaja iz zakona. VS je zavzelo stališče, da ne glede na pridobitev zemljišč, odplačno ali neodplačno, morajo to prenesti na RS. VS je zavzelo tako stališče na podlagi odločitve US z obrazložitvijo 30. člena Ustave RS.

V tem času je 29 teh pravd pravnomočno zaključenih z vknjižbo v zemljiško knjigo. Dve pravdi sta v reviziji in se čaka na odločitev. Sedaj je v postopku 7 LD in jih tudi zaključujejo.

Izpostavila je tudi odprti postopek z LZS, ki prav tako ni prenesla zemljišč, zato bo LZS ponovno pozvana na prenos zemljišča. Izpostavila je tudi primer z LD, kjer gre za zamenjavo zemljišča z gospodarsko družbo. Ta družba pa je zemljišče že prenesla na RS. Tu gre še za odprte postopke.

VS je zavzelo stališče, da je potrebno prenesti zemljišče na RS ( ne glede na načina plačila), zato je njen predlog, da se v teh primerih pogovorijo in da se prenosi opravijo brez dodatnih stroškov pravd.

Drugi pereči problem pa so objekti. Zgrajenih je bilo veliko lovskih domov, bunkerjev, gospodarskih objektov ipd. Večina teh objektov stoji na zemljišču v lasti RS, ali pa bodo prešla v njeno lastništvo. Tukaj bo vprašanje, ali so bila pridobljena vsa dovoljenja ali ne. Nekatere LD si to dokumentacijo urejajo tudi v sodelovanju s Skladom. Problem, ki se je tukaj pojavljal je, da ima LD vpisane objekte v REN kot lastnik, medtem pa je sklad vpisan kot upravljavec zemljišč ali objekta.

Nekateri objekti niso posneti, torej vrisani v zemljiški kataster, eni so v celotnem upravljanju sklada, za določene objekte pa so samo zemljišča pod objektom v lasti RS.

Vse to so problemi, ki jih je potrebno reševati. Vse objekte so zgradile LD in je prav, da so v lasti LD, problem nastane pri zemljiščih. Nekaj problemov je, da so zemljišča v denacionalizacijskem postopku in v tem primeru je potrebno čakati na odločitev upravnega organa. Problemi so tudi prostorski akti-ali jih je možno legalizirati ali ne. Potrebno bo verjetno odmeriti fundus ter funkcionalno zemljišče teh objektov in rešiti lastništva.

Stavbna pravica se plačuje od ustanovitve sklada. V primeru prodaje teh zemljišč naletimo na problem, da sklad zemljišč v 100 m pasu stavbnih zemljišč prodajajo po polovični do polni ceni stavbnega zemljišča.

Problem je tudi izdaja služnosti ali soglasij. Vsaka lovska preža se tretira kot objekt, za kar je potrebno soglasja ali dovoljenja. Omejitve imajo glede materiala izgradnje in bližine naselij. Takrat soglasij ne izdajajo. Drugih problemov ne vidijo.

Pri zakupih zemljišč do problemov ne bi smelo priti. Če LD želi vzeti v zakup zemljišče, je potrebno upoštevati Zakon o kmetijskih zemljiščih (ponudba o zakupu, prednostni vrstni red). Tudi tukaj ne vidijo težav.

Za zemljišča, ki pa so jih LD uporabljale na podlagi zakona, pa se upošteva 17/a. členu Zakona o skladu in se sklepajo pogodbe z LD.

Po podani vsebini je bila podana možnost za razpravo. Razpravljali so:
– mag. E. Trafela, ki je povedal, da je v praksi zadeva nekoliko drugačna. V podpis so LD prejemale pogodbe, nekatere LD so jih podpisale, druge ne. Tožbe so bile podane in ni bilo podanih podatkov o pozitivno rešenih tožbah. Meni, da gre za izčrpavanje LD. Dodal je še, da so zemljišča kupovali, čeprav gre tu za divjad, ki je državna lastnina, divjad pa se lahko na ta zemljišča zateče. Težko se sprijaznijo, da so LD kupile zemljišča, sedaj pa jim bi država zaračunavala koncesijo. Bistvo je, da so nekatere LD sprožile ustavni spor in se čaka na odločitev, nato pa na EK. Z določbo tega člena se ne morejo strinjati lovci oziroma LD. Predlaga pa, da se dobi ožja delovna skupina (sklad, LZS, DP RS), za kar ima tudi sklepe. Tam bi se naj konkretno dogovorili, kaj storiti v naprej. LD naj izrazijo potrebo po tistih zemljiščih, kjer je interes LD, da jih le te pridobijo, saj služijo za divjad.
– Milan Perko, LD Kamnica pove, da so v pravdi izgubili zemljišče. Postavlja se mu vprašanja, da niso prejeli sklepa državnega organa ampak pogodbo, ki je stvar sporazuma dveh partnerjev. S tem bi se izognili tožbam. Pove, da je to bilo nepotrebno. Predlaga, da LD pregledajo vse občinske plane glede vrisane v družbeni plan, kamor naj to vrišejo, da dobijo gradbena dovoljenja.
– Miran Bergauver, LD Hoče, pove, da so tožbo izgubili-ohišnica LD. Zanima ga, kako je možno priti do najema tega zemljišča, čeprav so ga uredili iz zaraščenosti. Kako je možno to dobiti v najem ali kupiti. V primeru, da še gre zadeva na ES, kaj bo takrat s tem, če so prej to kupili. Bistvo sestanka je, da potegnejo največ, kolikor lahko dobi LD po pravni poti.
– Simon Toplak, LD Juršinci, pove, da je član od leta 1958 in so takrat kupili zemljo, na kateri gradijo in udarniško ter s prispevki lovcev. Zakoni se sprejemajo in se tudi spreminjajo. Predlaga da LZS prične postopek o spremembi zakona. Drži to, da so GD takrat dosegli, da so njihovi domovi od njihovih društev, drugi pa tega niso dosegli. Potreben bo tudi ustavni spor.
– Štefan Cmrečnjak, LZ Maribor. Ne bo ponavljal vsega povedanega. Tisti, ki ima pravico, jo mora uveljaviti. Zakon piše, da se prenese lastništvo, vendar zakon ne govori o tem, na kakšen način to prenese. Tožbe niso potrebne. Tečejo vsi roki, sklad je moral to zavesti v zemljiško knjigo. V primeru LZ Maribor pa je problem specifičen, ker bi se naj vmešala politika. Sklad se takrat zato ni potegoval. Sprašuje se, zakaj sklad ni imel interesa za premoženje LZ Maribor. Posel je bil tik pred sprovedbo. Sedaj še zmeraj ni zadeva v zemljiški knjigi. Če tisti, ki ima pravico, da jo izkoristi, ne izkoristi, potem mu propade.
– Anton Šnajder, LD Vinski vrhovi, zanima in moti ga, zakaj država ne naredi to z enim sklepom in zakaj imamo različno urejeno. Pogoji nakupa in opravljen nakup je bil pri vseh vsaj podoben oziroma enak z vpisom v zemljiško knjigo. Naj država za vse LD naredi enako. Moti ga tudi to, zakaj naj bi zemljišča, na katerih stojijo lovski domovi dvakrat kupili. Naj to nekdo reši in naj naredi za vse enako.
– Franc Makoter, LD Vinski vrhovi, nadaljuje od konca izjave Šnajderja. Po njegovi oceni ni bilo za vse enako. Primer, kupilo se je od KZ in s tistim je v redu, gre za dvojna merila.
– Danilo Muršeč, LD Dobrova, pove, da postavlja vprašanje, koliko lovskih objektov v RS je postavljenih na zemljiščih, ki so last sklada in koliko nelegalno postavljenih lovskih domov je na teh zemljiščih. Zanima ga tudi dosedanje izkušnje pripravljenosti s strani sklada, da te zadeve uredijo. Zanima ga tudi za zemljišča za malo divjad in do teh najemov je težko priti in od sklada pričakujejo pomoč.
– Vinko Greifoner, LD Lenart. Na prvi stopnji so izgubili dve parceli, na drugi stopnji so dobili eno nazaj. Dobili so nazaj manjšo parcelo, večja pa v korist sklada. Tisto, kar so dobili, je čisto kmetijsko zemljišče, tisto last sklada pa je nasproti lovskega doma. Imajo gradbeno dovoljenje in lokacijsko dovoljenje za to zemljišče. UE jim je to dovoljenje izdala, čeprav niso lastniki. Ima tudi skico, vzame se dvorišče.
– Bogdan Mahne, odvetnik in lovec. Leta 2008 je bil na funkciji, ko je odgovarjal na tožbe. Kasneje se je s tem poklicno ukvarjal in zastopa določeno število LD v teh primerih. Vse stroške so krile LD, nekaj pa teh stroškov nosi sam, ker meni, da bodo v postopkih zmagali. Lovci so morali zagotoviti normalne pogoje za gospodarjenje z divjadjo, čeprav gre za divjad, ki je last države. Primerov je bilo nekaj čez 30 in vse iz območja Ptuj-Ormož, nekaj jih je tudi preko Mure. Odločitev VS v petih zadevah so znane. Ugodili so skladu. Ne spušča se v primere, ko je bil odvzeto zemljišče, kjer je lovski dom.. Tam, kjer so bile kršene pravice, jih je pač potrebno rešiti. Osredotoča se na primere, ko so člani LD s prispevki kupovali zemljišča od fizičnih oseb, plačali kupnino, davke in takšna zemljišča na neodplačni način ne morejo odvzeti. Na ES bo verjetno tako tudi rešeno. Imamo pet ustavnih pritožb, rezultatov pa še ni. Če bo US ugodilo, bodo zadeve rešili doma ali pač ne in bodo reševali zadeve izven domače države. Način rešitve bi bil v kakšnem ožjem krogu. Gre za spremembo 14. člena zakona. Predlaga, eno bodo rešila sodišča, drugo pa, da se v izogib nepotrebnemu zavlačevanja, rešimo tako, da gremo s predlogom za spremembo zakona.
– Boris Rožman, LD Pernica, pove da imajo podoben problem, kot je bil opisan. Direktorica je povedala, kakšna praksa bo, imajo vlogo že na skladu. Problem je v tem, ker gre za stare objekte in nimajo funkcionalnega zemljišča. Uredili so cestišča, pojavlja pa se problem po prostorskem planu, saj kmetijsko zemljišče spada oziroma seže že pod sam kap. Slišal je, da je cena takšnega zemljišča pol cene gradbenega zemljišča. Zaprosili so po prostorskem aktu, zemljišče bo sklad prenesel na občino, občina pa pravi, da naj tudi to odkupijo. Sklad grozi s tem, da del parkirišča ne morejo spremeniti v gradbeno zemljišče. Skratka narejena je bila vsa parcelacija, sedaj ga pa čudi sama cena.
– Branko Tucovič, LD Brežice, pove, da se srečujejo s temi problemi tudi pri njih. Niso kupili ohišnice in funkcionalnega zemljišča, imeli so to v najemu. Problem pa je, da je knjiženo kot kmetijsko zemljišče, plača pa po polovični ceni gradbenega zemljišča (birokratizacija). Moti jih tudi slaba komunikacija s skladom – v treh letih tri pisma in en klic iz strani sklada, da se bo organiziral sestanek, do katerega ni prišlo. Zanima ga, saj je bilo odvzeto zemljišče, parcele, sedaj pa so dobili poziv od VURSA.
– Daniela Mastnaka, LD Šmarje pri Jelšah, zanima odvzem grada Jelšin, ki je postal kmetijsko zemljišče, kar do sedaj ni bil. Zemljo so kupili s prispevki lovcev, kupili vinograd sredi gozdov od fizičnih oseb. Ne razume, kako je to možno, da ni njihovo, saj so kupili sami. Želi odgovor, zavzeli se bodo za svoje pravice. Razpravi se je priključil Anton Lukančič, ki je zadevo še podrobneje predstavil. Povedo, da imajo tudi zemljišče za zamenjavo zemljišča, dali so vlogo, vendar so dobili negativno rešitev.

Na vprašanja je podala odgovore direktorica sklada:
– Pri LD so pravde različne. Stališče VS je jasno. Sklad nima nič proti vsem nadaljnjim postopkom, tudi s spremembo zakona. Stališče je jasno, po dosedanji zakonodaji in sodbahVS in US. Zaenkrat so odločbe VS takšne, da so v korist RS.
– Ne pozna vseh primerov pridobitve lastništva. V posameznih primerih je sklad odstopil, ker je bila lastninska pravica vpisana že leta 1993, tudi tukaj je enako. Mahne tukaj pojasni, da je šlo za različne tožbe in reakcijo sodišč.
– V postopkih se pač čaka odločbe US.
– LD Kamnica, zakaj ni z enakim aktom rešeno za vse LD enako. Na skladu so si večkrat prizadevali za spremembo zakona glede samih pogodb (če ni podpisa je pravda). Na podlagi zakona gre za pogodbe. Tukaj je dejstvo pač jasno.
– Za prisostvovanje je potrebna izpolnitev določenih pogojev, na podlagi katerih se lahko prisostvuje neko zemljišče. Družbene lastnine ni mogoče prisostvovati.
– LD Hoče, spada pod OI Maribor in predlaga, da se obrne na območno izpostavo glede ureditve, torej samega najema ali odkupa ali podelitev stavbne pravice.
– Strinja se, da se zakon lahko spreminja, do sedaj je pač sprejet zakon takšen kot je. Na skladu niso tisti, ki bi ga spreminjali, pobude niso bile upoštevane.
– Prisostvovanje-lastninska tožba ne zastara.
– LD Vinski vrhovi, za en sklep je že povedala. Dali so tudi predlog za spremembo člena tega zakona. Če ima LD dovoljenje za postavitev objekta, potem je to legalno. Vsi objekti pred 1967, če so vrisani, zanje se lahko zaprosi za potrdilo o uporabnem dovoljenju.
– Zakaj bi kupljeno zemljišče kupili, če so ga že enkrat kupili. Gre za stališče VS, ki je jasno.
– Nekatere LD so kupile od zadrug, druge od fizičnih oseb. Gre zato, da niso vsi v enakem položaju kot je povedal Makoter. Tudi tu je bila odločitev VS.
– LD Dobrava, točne številke v tem primeru ne vemo, za 15 objektov je ugotovljeno, da je sklad upravljavec, lastnik LD, koliko je legalnih objektov pa ne vedo, ker nimajo vpogleda v izdana dovoljenja.
– Pri prenosu zemljišč se sklad drži planskih aktov občine. Glede na to, kakšna je namenska raba in iz tega pride do prenosa na RS.
– Čista kmetijska zemljišča za malo divjad. Če so prosta kmetijska zemljišča, so objavljena na spletni strani in je potrebno tam pogledati in je možen zakup.
– Lenart, ki je vprašal, ali je možna zamenjava zemljišča glede na njihovo situacijo. Predlaga, da dajo vlogo na sklad.
– LD Pernica, tisti del, ki je stavbno bo moral sklad prenesti na občino, ostalo pa ostane RS. Potrebno bo parcelirati-vloga je že na SKZG RS.
– LD Brežice – vlogo bodo pregledali in dobijo odgovor.
– LD Šmarje pri Jelšah – bodo preverili, kako je z upravljanjem parka.

Ad2)
Tajnik LZ Maribor sprašuje glede postavljanja lovskih prež in tudi glede soglasja SKZG RS, saj tukaj prihaja do težav. Za najem za privabljalno krmišče je postavljena cena in ga zanima, koliko za iste zadeve plačuje skladu LPN.

Direktorica odgovarja, da ima ZGS zakupno pogodbo. Za lovske preže je povsod enako, zahteva soglasje lastnika. Sklad lahko da brezplačno tisto kar, je to določeno v zakonu, za vse ostalo je cenik, ki ga potrdi svet sklada.

Alojz Gostenčnik, LD Slovenska Bistrica, pove, da sodelovanje s skladom poteka dobro. Dobivajo zemljišča, katerih pač kmet noče. Imajo pogodbo s skladom . Delajo v javnem interesu, sprašuje ali ne bi bilo smotrno, da na mesto, da plačujejo najemnino, ali se ne bi dalo zmanjšati ali celo, da bi bil najem brezplačen.

Odgovori direktorica, ki pove, da bo pri novem ceniku predlog tudi upoštevala.

Jožef Kocun, LD Lendava, ima vprašanje glede melioracijskih jarkov. Najemniki prostora nimajo prostora za malo divjad, torej za prostor okoli jarka v širini 4 m. Vsak kombinat te pasove škropi, s čemer škoduje divjadi. Kmetijski kombinat ima in dobi sredstva za tiste parcele, katere nima v najemu. Delajo škodo. Takšnih predelov je pri njih veliko, s čemer LD zgubljajo, v monokulturah nimajo površine za zatekanje divjadi in podobno. Prosi za rešitev, da tudi LD v ceniku pridejo do tega 4 m pasu ob jarkih, da se lahko naredi vetrna bariera in vse drugo kar spada k gospodarstvu LD. Enako je z gozdnim robom, ki ga očistijo, kmet ga pa zorje. Zaradi škropljenja imajo škode.

Direktorica pove, da pozna problematiko, dali so zahteve za izbris GERK-ov na melioracijskih jarkih in so tudi opozorili za te pasove. To pobudo bodo upoštevali in ponovno opozarjali zakupnike.

Marjana Gselmana, predsednika LZ Maribor, zanimajo kriteriji, po katerih prihaja do najema zemljišč. Pove za območje Bohove, zemljišče je dano kmetu v najem, škropi, orje in poliva gnojnico. Zanimajo ga kriteriji, ali se to na terenu pogleda ali se dela zgolj po karti, ko se daje v najem (Bohova, vodno zajetje).

Direktorica pove, da se kmetijska zemljišča ne dajejo prosto. Zakupnik je moral sprejeti ponudbo. Na vodovarstvenem območju mora upoštevati pravila, poročila se pošljejo na komunalno inšpekcijo v vednost skladu.

Tajnik LD Destrnik, pove, da je LD kupila od fizične osebe gozd, ki so ga kupili z namenom ureditve. Izvajali so udarniška dela, čiščenja in podobno. Ta gozd je bil nacionaliziran. Od kar je bila pravica odvzeta, lahko pride vsak pogledati, kakšen lastnik je SKZG RS. To sploh ni več gozd. Pove, da je bil gozd zelo dobro urejen, sedaj pa ni več. V pesniški dolini je SKZG RS dal v zakup kmetom, ki so vetrne pasove zrušili, preža tako sedaj iz gozda stoji na njivi, ker so iz gozda naredili njivo.

Direktorica pove, da naj dostavi parcelno številko in bo sklad zadevo preveril na terenu.

Danilo Muršec pove, da nam je država s koncesijo določila veliko obveznost in še plačilo koncesije. Zdi se mu noro, da plačujejo LD za postavitev prež in podobno. Predlaga, da se misli tudi na to.

Po končani razpravi se je predsednik LZS zahvalil vsem prisotnim za strpno razpravo. Zahvalil se je direktorici sklada in sodelavki za vse podane informacije in obrazložitev stanja na tem področju.

Povzel je razpravo in zavzel stališče o nadaljnjih aktivnostih in sicer:
1. direktorica SKZG RS je predstavila obstoječe stanje na tem področju, vključno z zakonodajo
2. prisotni člani so predstavili svoje poglede in izpostavili različna vprašanja, na katera so dobili tudi odgovore
3. LZS pisno zahteva odgovor od MKGP glede podanega predloga za spremembo področnega zakona iz leta 2012
4. izvod poslanega predloga za spremembo zakona LZS pošlje tudi na SKGZ RS
5. o sestanku se sestavi zapis, ki se ga objavi na članski spletni strani LZS, izvod pa se pošlje SKZG RS

Srečanje je bilo zaključeno ob 19:00 uri.

Zapisal: Mag. Srečko Felix Krope
Predsednik

V Zlatorogovi galeriji na sedežu Lovske zveze Slovenije smo v četrtek, 24. septembra 2015, odprli razstavo slikarja Davida Černute z naslovom Čopič in lov. Gre za peto umetniško razstavo v prostorih, ki jih je Lovska zveza Slovenije odprla za umetnike.

Zbrane obiskovalce je nagovoril podpredsednik Lovske zveze Slovenije Ivan Malešič, ki je poudaril, da Lovska zveza Slovenije načrtno in aktivno podpira vse vrste kulturnega udejstvovanja svojih članov. Del teh prizadevanj je tudi Zlatorogova galerija, ki omogoča izvedbo različnih dogodkov, s katerimi lahko tudi širši javnosti predstavimo bogato lovsko kulturo. Podpredsednik Malešič je udeležencem odprtja razstave Davida Černute zaželel: »Naj vam njegovi lovski motivi, ki jih zna tako spretno predstaviti v različnih tehnikah in na različnih materialih, prinesejo košček njegovih rodnih krajev, ki so mu tako ljubi«.

Ivan Malešič, podpredsednik Lovske zveze Slovenije, je pozdravil vse zbrane

Avtor razstave Čopič in lov David Černuta je mizar, rezbar, lovec, predvsem pa slikar. Živi in ustvarja v svojem rodnem kraju Log pod Mangrtom. Že kot majhnega fantiča ga je oče seznanil z vsemi čari narave, gora, predvsem pa z divjadjo. Od očeta je dobil tudi prve napotke o risanju in slikanju. Razstavo Čopič in lov predstavlja le del iz sicer obsežnega slikarskega dela. Razstavljena so dela v različnih tehnikah in na različnih materialih. Avtor največ ustvarja v akrilu in olju, ljub mu je tudi suhi pastel, preizkuša pa se tudi v akvarelu. Je likovni pripovedovalec, vir njegovega likovnega poglabljanja pa je narava. V vsako likovno zgodbo vtke tudi svoj pogled, čustva, razmišljanja in tako pripovednost nenehno prepleta z izpovednostjo.

David Černuta je mizar, rezbar, lovec, predvsem pa slikar

Na prireditvi so zaigrali tudi Domžalski rogisti, ki so se predstavili s tremi skladbami: Slovenske fanfare, Čarostrelec in Gamsshutzen Marsch. Kulturno društvo Domžalski rogisti deluje vse od leta 1991 in bo prihodnje leto praznovalo že 25-letnico delovanja. Do danes so imeli več kot 800 nastopov v Sloveniji, gostovali pa so tudi v Italiji, Avstriji in na Češkem.

Domžalski rogisti so se predstavili s tremi skladbami

David Černuta se je zahvalil Lovski zvezi Slovenije za organizacijo razstave in obiskovalcem za udeležbo na prireditvi. V svojem kratkem nagovoru je vse zbrane povabil na ogled razstave in na prijetno druženje.

Nekaj vtisov obiskovalcev:

Hvala za lepo razstavo, ki nam pričara lepote narave in prekrasnih živali. Tako lahko slika le človek, ki jo tudi intimno doživlja.

Naj vam zdravje v prelepi naravi služi še na mnoga leta.

Hvala za čudovito razstavo in lep večer. Naj ti tvoja roka služi, da v bodoče ustvariš še veliko umetniških slik.

Čestitke ob čudoviti razstavi, še veliko lepih slik in lepih trenutkov v naravi.

Razstava je na ogled vsak delavnik med 9. in 13. uro.

Avtor fotografij: Štefan Vesel

Odzivi LZS na različna vprašanja oziroma polemike

Kdaj bo narejen monitoring šakala in kako bo določena kvota za odstrel? 

Lovska zveza Slovenije (LZS) se zaveda, da je objektiven, strokovno podprt monitoring šakala – tako kot tudi vseh ostalih vrst divjadi – nujno potreben. Takšen monitoring mora temeljiti na zbiranju kar se le da velikega števila smiselnih in objektivnih informacij, ki jih lahko v prvi vrsti zagotavljamo lovci – nepogrešljivi terenski sodelavci, ki zelo dobro poznamo dogajanja v naravi in lahko (zaradi svoje številčnosti, teritorialne pokritosti in odličnega poznavanja prostora) prispevamo izjemno veliko kakovostnih podatkov in znanja o populaciji šakala, seveda pa tudi o drugih vrstah prostoživečih živali. To v zadnjem času prepoznavajo in cenijo tudi uveljavljeni domači in tuji raziskovalci divjadi in ostalih vrst prostoživečih živali. Spomnimo na esej, nastal izpod peresa dr. Johna Linnella, enega vodilnih evropskih raziskovalcev velikih zveri (prevod je bil v celoti objavljen tudi v enem izmed letošnjih Lovcev), ki je opozoril na izjemen, a žal pogosto spregledan prispevek evropskih lovcev v monitoringu velikih zveri; pri tem je kot primer dobre prakse še posebej izpostavil slovenske lovce. 

Zavedajoč se pomena monitoringa je Komisija za upravljanje divjadi LZS v program dela za leto 2015, vključila tudi pripravo programa monitoringa ene ali več vrst divjadi, za katere ustrezen monitoring trenutno ne poteka ali pa so bile tradicionalno lovne vrste in bi bilo smiselno spremljati status njihovih populacij za načrtovanje ustreznega varstva oziroma upravljanja. Ena izmed ciljnih vrst je tudi šakal. Omenjena komisija bo zagotovila potrebna finančna sredstva za pripravo programa monitoringa; program bo na podlagi razpisa izvedel izvajalec z ustreznimi referencami in znanjem s tega področja. Vsebinski predlogi monitoringa bodo oblikovani v samem programu, gotovo bo pri tem upoštevano tudi mnenje pristojnih institucij, lovska organizacija in njeni člani pa bodo v prihodnje najpomembnejši izvajalci le-tega. 

Podatki, pridobljeni z monitoringom šakala, bodo izhodiščni podatki, ki bodo državi kot lastnici divjadi oz. Zavodu za gozdove Slovenije kot odgovorni instituciji za lovskoupravljavsko načrtovanje omogočili pripravo programa upravljanja s šakalom, vključno z načrtovanjem morebitnega odvzema te vrste v nekaterih lovskoupravljavskih območjih. Prepričani pa smo, da bodo načrti odvzema zastavljeni na način, da bomo z vrsto trajnostno upravljali. 

V preteklosti so že bile težave z nepravilnim monitoringom (volk, tretjinska kvota za odstrel) … 

Najprej je treba jasno poudariti, da za razliko od šakala volk ni divjad, zaradi česar lovska organizacija ni odgovorna za izvajanje monitoringa te vrste. Pa vendar se člani v monitoring volka in ostalih velikih zveri z veseljem in intenzivno vključujejo in tako zagotavljajo vhodne podatke, ki jih nihče drug ne bi mogel zbrati. Zanimivo in žalostno pa je, da – k sreči posamezni – uporabniki teh podatkov vloge lovcev ne cenijo in je ne želijo prepoznati. 

Trditev, da je bil v preteklosti »nacionalni monitoring nepravilen« je pavšalna in netočna. Treba je poudariti, da so monitoring volka v preteklosti zastavile in vodile pristojne državne institucije, ki so v skladu z razpoložljivimi metodami in sredstvi upravljale s populacijami velikih zveri z jasnim ciljem po trajnostnem upravljanju. V zadnjih desetih letih so se v izboljševanje in optimizacijo monitoringa teh vrst s pomočjo evropskih naravovarstvenih projektov vključile tudi raziskovalne institucije, o načinu izvedbe monitoringa pa so bili – seveda skladno z razpoložljivimi sredstvi  – sprejeti ustrezni akcijski načrti ali pa doseženi dogovori znotraj ekspertne skupine za podporo upravljanju z velikimi zvermi. To skupino sestavljajo predstavniki vseh kompetentnih institucij in organizacij (pristojnih ministrstev, Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN)), raziskovalnih institucij (Biotehniške in Veterinarske fakultete) in LZS. Poleg tega pri upravljanju sodeluje tudi zainteresirana javnost prek predstavnikov interesnih skupin, ki delujejo v delovni skupini Ministrstva za okolje in prostor za upravljanje populacij velikih zveri. Čeprav monitoring volka ni vedno potekal v idealnem obsegu, je vendarle nesmiselno govoriti, da je bil »nepravilen« – bil je namreč strokovno podprt! 

Povsem enako velja tudi za »letne kvote« odstrela volka. Predloge le-teh je vedno na podlagi različnih vhodnih podatkov, temeljite analize (vključno s posledicami za različne uporabnike prostora in iskanjem ustreznih kompromisov zanje) in strokovne presoje izdelal ZGS, sprejete pa so bile na podlagi mnenja in usklajevanja pogledov in znanj znotraj ekspertne skupine za podporo upravljanju z velikimi zvermi. Poudariti želimo, da so poleg predstavnikov resornih služb (ZGS, ZRSVN) v to skupino vključeni praktično vsi domači strokovnjaki za velike zveri. Zaradi tega je nevzdržno mnenje, ki se ga pogosto želi ustvariti v javnosti, da so ti predlogi in ideje nestrokovni.    

Zelo težko razumemo špekulacijo o »tretjinski kvoti za odstrel« volka; verjetno je s tem mišljeno, da je bila za odstrel predvidena kar 1/3 celotne volčje populacije? To je seveda očitno zavajanje, ki ga v javnosti žal širijo posamezniki. Takšno razmišljanje namreč predvideva, da volk prirastka oz. mladičev sploh nima! Torej – če jih spomladi živi 30 (a jih v povprečju več; po podatkih monitoringa 2010–2013: 44–55 (36–45) vir: poročilo Slowolf ) in jih življenje izgubi 10 (1/3), potem jih ostane samo še 20. A je zimsko-spomladanski številčnosti treba prišteti tudi prirastek, tj. v tekočem letu poležene mladiče. Po podatkih monitoringa, ki so ga izvajali v okviru Life+ SloWolf projekta, v Sloveniji živi od 8 do 11 volčjih tropov, v katerih se letno skoti vsaj 40 do 50 mladičev. Odvzem desetih volkov tako predstavlja največ četrtino spomladanskega prirastka, ki so jo volkovi po podatkih monitoringa 2010–2013 (kljub siceršnji veliki smrtnosti volčjih mladičev) učinkovito nadomestili. To kaže, da vse skupne (znane in nezaznane) izgube načeloma v nobenem letu niso presegale prirastka; če bi ga, bi številčnost te vrste pri nas začela upadati, kar pa k sreči ne drži. 

Sicer je na sploh izjemno popularno o popolnem varstvu volka govoriti iz pisarn v Ljubljani. Vendar je za dolgoročno zagotavljanje ohranitve (ugodnega stanja) vrste treba upoštevati predvsem stanje na terenu, vključno z vsemi interakcijami med ljudmi in volkovi. Žal želijo danes posamezniki upravljanje z volkom, ki je bilo v Sloveniji vedno izjemno odgovorno in trajnostno naravnano, s terena prenesti v pravniške pisarne. A to seveda ne gre. Iskanje pravniških floskul in branje zakonodajnih predpisov od črke do črke (ne pa vsebinsko), a z že vnaprej oblikovanim mnenjem, lahko dolgoročno predstavlja bistveno večjo grožnjo volku (pa še kateri drugi vrsti) kot pa razumno upravljanje populacije, ki je danes in je bilo v preteklosti vedno prisotno. Naj samo v razmislek povemo, da se je pod zadnje mnenje Pravne klinike o upravljanju z volkovi poleg študentk kot prva mentorica podpisala strokovnjakinja za mednarodno pravo, ki je sicer dobro znana iz medijev glede popolnoma drugih, za Slovenijo precej bolečih zadev. Zelo domišljava gesta – bi vi želeli, da bi vam zobe pregledoval na primer ginekolog? 

Kako bi po mnenju LZS morali upravljati z zlatim šakalom v Sloveniji? 

Naj najprej vrnemo vprašanje: koliko vrst šakalov v Sloveniji (in Evropi) pa poznate, da želite govoriti o zlatem šakalu? Čeprav so uradniki v določene podzakonske dokumente (a še zdaleč ne vse) resda nekritično zapisali predlog poimenovanja enega samega posameznika, relevantna strokovna literatura (npr. Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije 1999, Sesalci Slovenije 1991, The Atlas of European Mammals 1999) uporablja slovensko vrstno ime »šakal«, kar je s strokovnega vidika precej bolj sprejemljivo. Pri prevladujočih vrstah se v veliki večini taksonov izogibamo uporabi pridevnika, npr. jerebica in ne poljska jerebica, takšen način je tudi v uporabi pri ostalih domorodnih vrstah iz skupine psov (lisica ni rdeča ali navadna lisica, volk pa ni sivi volk). Na videz nepomembno terminološko vprašanje ima lahko žal globlji vsebinski pomen, saj imamo občutek, da želi v primeru te vrste nekdo zavestno manipulirati z javnostjo in želi šakalu dodati všečno, bleščečo podobo. To pa seveda nima nič skupnega s stroko. 

Glede ciljev upravljanja s šakalom je mnenje LZS zelo jasno – potrebno je aktivno upravljanje, in sicer na način, da bomo ohranili vrsto v slovenskem prostoru, hkrati pa bomo imeli orodje, da bomo omejili njegovo morebitno eksplozivno rast, ki je v zadnjem desetletju značilna v naši bližnji okolici, npr. na Madžarskem, Bolgariji, na Hrvaškem in v Srbiji (v slednji se je številčnost v obdobju 2000–2011 zelo verjetno povečala za skoraj desetkrat, saj je letni odstrel v tem obdobju narastel s 182 na 1140 osebkov), in njene morebitne negativne vplive na domorodne vrste. Poznamo sicer izsledke nekaterih tujih raziskav, ki kažejo, da se šakal prehranjuje predvsem z mrhovino in klavniškimi odpadki, zaradi česar naj ne bi imel bistvenega vpliva na prostoživeče živali oz. naj ne bi povzročal škod na domačih živalih. A poznamo tudi mnenje številnih uveljavljenih raziskovalcev iz Srbije (npr. prof. Gačić, prof. Danilović) in Hrvaške (npr. doc. Konjević, doc. Šprem) ter študije (npr: Lanski s sod. 2006; Lanski in Heltai 2010, Heltai in sod. 2013); ki na podlagi terenskih opazovanj in podatkov analiz želodcev menijo, da ima šakal (vsaj sezonsko) močan vpliv na domorodne vrste divjadi. Pri tem je vprašanje, ali je šakal avtohton ali ne, povsem trivialnega značaja – dejstvo je, da ga še do nedavnega pri nas ni bilo, k nam pa se je razširil zaradi okoljskih sprememb, ki jim je botroval človek. V članku »Legal implications of range expansions in a terrestrial carnivore: the case of the golden jackal (Canis aureus) in Europe«, katerega prvi avtor je danski pravnik Arie Trouwborst, avtorji že na začetku priznajo, da ne poznajo dejavnikov, ki so vplivali na sedanje eksplozivno širjenje šakala, a ga v pravniško formalnem tolmačenju opredelijo za avtohtono vrsto na območju, na katerega se je razširil. Kljub temu je po našem mnenju njegova prisotnost v Sloveniji sicer zaželena, a le v zelo omejenih populacijskih gostotah, brez pomembnih vplivov na že oblikovano življenjsko združbo in na življenjsko okolje. Pri upravljavskih ciljih pa je treba upoštevati tudi njegov naravovarstveni status v Evropi, ki omogoča aktivno upravljanje s to vrsto, vključno z izvajanjem odstrela. 

Kako bi morali upravljati z risom in kako z volkom (je zdajšnje upravljanje dobro)? 

Za risa se v javnosti žal praviloma pozablja, da je bila ravno lovska organizacija tista, ki je leta 1973 – v sodelovanju s strokovnjaki s tedanjega IGLG – izvedla projekt ponovne naselitve risa v Sloveniji. Brez lovske organizacije in lovcev ter njihovega odgovornega odnosa do risa danes te vrste v Sloveniji ne bi bilo! Odnos lovcev do risa se tudi danes ni spremenil – kot avtohtono vrsto velikih zveri ga želimo na vsak način ohraniti v slovenskem prostoru. Glede na negativne populacijske trende je zato LZS na povabilo ZGS takoj pristopila k pripravi (v letu 2015 žal neuspešnega) predloga Life+ projekta, namenjenega izboljšanju statusa risa v Sloveniji, vključno z doselitvijo nekaj osebkov te vrste. Torej – v prvi vrsti je treba v prihodnje najti ustrezne mehanizme in finančna sredstva za izvedbo nujnih ukrepov, namenjenih ohranitvi risa pri nas. 

Glede upravljanja volka pa je treba upoštevati, da je – kljub nekaterim poskusom zavajanja javnosti – populacija te vrste pri nas stabilna in v ugodnem stanju. Torej povsem drugače kot pri risu. Pa še ena izjemno pomembna razlika je – v nasprotju z risom, ki je z vidika morebitnih konfliktov z ostalimi uporabniki prostora povsem neproblematična vrsta, pri volku še zdaleč ni tako. In vsaj takšni, kot so pritiski (dela) naravovarstvene in kvazinaravovarstvene javnosti, da je treba volkove v celoti zavarovati, so tudi pritiski lastnikov zemljišč in še zlasti živine, da je treba številčnost volkov še precej zmanjšati. In tukaj je nujno potreben kompromis, saj se sicer volkovom dolgoročno ne piše dobro. Pri tem nimamo v mislih krivolova, temveč ilegalno ubijanje volkov. A to ni le značilnost Slovenije, temveč tudi številnih drugih držav; pri tem tudi tako čislana Skandinavija ni nobena izjema. Zaradi tega menimo, da je sedanje upravljanje z volkom ustrezno in da je treba še naprej omogočati poseganje v populacijo tudi z odstrelom, seveda pa na način, da odvzem te vrste (vključno s povozom in ostalimi izgubami) dolgoročno ne bo zmanjševal ali ogrožal populacije. Obstoj in kresanje ter usklajevanje mnenj znotraj ekspertne skupine ob sodobnem, strokovno podprtem monitoringu, seveda v primeru dobronamernega delovanja vseh njenih članov, zagotavlja, da bo tudi v prihodnje upravljanje populacij volka in drugih velikih zveri trajnostno.

V mesecu oktobru bo že drugi Dobrodelni ples.

Spoštovani, 

vljudno vas vabimo na drugi Dobrodelni ples LZS, ki bo v soboto, 10. oktobra 2015, ob 19.00 uri v Delavskem domu v Trbovljah. Namenjen je zbiranju sredstev za solidarnostni Zeleni sklad. Z Zelenim skladom zagotavljamo solidarnostno pomoč našim lovkam in lovcem oziroma njihovim svojcem v izrednih življenjskih situacijah. Tako je Green Fund prav zaradi lanskega dobrodelnega plesa lahko namenil denarno pomoč najbolj potrebnim. To dejstvo je lahko v ponos vsem umetnikom, ki so prispevali svoja dela za uspelo dražbo, številnim donatorjem, organizatorjem prireditve in ne nazadnje vsem udeležencem prvega Dobrodelnega plesa LZS. 

Letos smo koncept prireditve nekoliko spremenili. Soorganizacijo drugega Dobrodelnega plesa smo na Upravnem odboru LZS ponudili vodstvom območnih lovskih zvez, ki lahko na tak način to osrednjo lovsko dobrodelno prireditev približajo svojim članom in se obenem predstavijo celotni slovenski lovski javnosti. Za soorganizacijo prireditve se je prijavila Zveza lovskih družin Zasavje, ki že aktivno dela, da bi ta prireditev res uspela. Županja Trbovelj gospa Gabrič je nagradila organizatorje te osrednje družabne lovske prireditve in brezplačno ponudila v uporabo dvorano Delavskega doma v Trbovljah, ki je že gostila številne tovrstne prireditve. 

Organizatorji smo se letos obrnili na še številčnejši krog priznanih lovcev-umetnikov in gospodarskih družb, da bi nam s svojimi umetninami in finančnimi prispevki (donacijami) omogočili soliden priliv v Zeleni sklad. Zavod za gozdove je v ta namen zopet daroval odstrel jelena. Zasavske lovske družine so za dražbo namenile odstrel dveh gamsov, muflona in srnjaka. Za dražbo je namenjena tudi pištola Arex Rex Zero 1 standard, dve kameri-detektorja, krmilnica za divje prašiče itd. Upamo, da se bo za podobno ponudbo odstrela trofejne divjadi odločila še katera od lovskih družin in tako najbolj učinkovito prispevala v Zeleni sklad. Donacije še vedno sprejemamo. Kakršnekoli pomoči v obliki sponzorstva pri organizaciji dobrodelnega plesa, donacije za Zeleni sklad ali podarjenega umetniškega dela bomo zelo veseli. Svojo pripravljenost nam lahko sporočite na telefonsko številko 040 135 150 (Jasna Kovačič Siuka, LZS) ali na elektronski naslov: jasna.kovacic-siuka@lovska-zveza.si. 

Za plesno glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel Ping Pong Band iz Trbovelj, za izborno kulinariko pa Gostilna Čop s kuharskim mojstrom Lojzetom Čopom na čelu. Oglejte si oba izbrana jedilnika (spodaj) z vrhunsko kulinarično ponudbo in ob naročilu kart sporočite, kateri jedilnik ste izbrali. Če jedilnika ne boste izrecno navedli, vam bomo postregli Hubertov jedilnik. 

Naročilo kart (priložnostnih značk) sprejemamo najkasneje do 7. oktobra 2015 na elektronskem naslovu lzs@lovska-zveza.si. Cena vstopnice vključno z večerjo je 25 EUR. Znesek naročenih vstopnic boste nakazali na TRR LZS št. 02010-0015687097 s pripisom Donacija za Zeleni sklad LZS. 

Če imate morda pomisleke o udeležbi na prireditvi, v razmislek pripenjamo naslednje besede, ki so bile objavljene v Lovcu iz leta 1911 ob najavi dobrodelnega lovskega plesa:»Tudi naj se ne misli, da je ples namenjen samo gospodi. Na ples pride lahko kmet ali gospod, vsak bo mili in drag gost našega društva.« 

Za lovke in lovce je predviden lovski kroj. 

Na svidenje na dobrodelnem plesu!

Lovski zdravo!

Ivan Malešič, predsednik organizacijskega odbora                                 Srečko Felix Krope,

in podpredsednik LZS                                                                                    predsednik LZS

HUBERTOV JEDILNIK

sprejem:

kozarček penine s cvetličnim medom kumlanskih travnikov

ocvirkova pogača z edamcem in solnim cvetom

bučkina pogača s sirom in svežim origanom

**********

hladna predjed:

divjačinska pašteta s svežimi zelišči in sirovim hrustljavčkom

jelenova terina z gorčičnimi semeni in malinovo omako

ješprenova solatka s porom, jogurtom in korenčkom

popečen kruhek z oljčnim oljem

pikantna sirova kroglica s sezamom

*********

jelenovo stegno v ruladici s slanino, svežimi zelišči in cabernetovo omako

pire muškatne buče s praženim česnom in kislo smetano

ajdov štrukelj z ajdovo kašo in hišno skuto

zelenjavni ratatui s svežim origanom in paradižnikom

izbrane sezonske solate s prelivi

********

sladica:

sladkosti boginje lova Diane

(pena v kozarčku z gozdnimi sadeži zasavskih gozdov)

SLOVENSKI JEDILNIK

sprejem:

kozarček penine s cvetličnim medom kumlanskih travnikov

ocvirkova pogača z edamcem in solnim cvetom

bučkina pogača s sirom in svežim origanom

**********

pena dimljene šunkice s hrenom in korenčkovim ovojem

pikantna sirova kroglica s sezamom

nadevana jajčka po rusko

ješprenova solatka s porom, jogurtom in korenčkom

popečen kruhek z oljčnim oljem

**********

svinjska ribica s suhimi marelicami in naravno omako s flambiranim sadjevcem

čebulna pita z dimljeno slanino in peteršiljem

pire muškatne buče s praženim česnom in kislo smetano

koprive kot špinača z muškatnim oreščkom

izbrane sezonske solate s prelivi

********

sladica:

sladkosti boginje lova Diane

(pena v kozarčku z gozdnimi sadeži zasavskih gozdov)

Lovska zveza Slovenije je v sredo, 16. septembra 2015, v veliki dvorani Celjskega doma v Celju ponovno priredila obnovitveni tečaj za lovske čuvaje.

Tečaj je že bil izveden letos aprila, ko se ga je udeležilo več kot 300 udeležencev, in že takrat je bilo jasno, da ga bo treba ponoviti. Tudi v septembrskem terminu je bilo zanimanje izredno veliko, saj se ga je udeležilo več kot 200 tečajnikov. 

Udeležence obnovitvenega tečaja za lovske čuvaje je pozdravil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko F. Krope

Obnovitvenega tečaja se je udeležilo več kot 200 lovskih čuvajev

V prvem delu usposabljanja je Goran Maršič, predstavnik Generalne policijske uprave (Uprava uniformirane policije), predstavil asistenco in pomoč lovski inšpekciji in lovskim čuvajem, ukrepe lovskih čuvajev in policije ob sumih kaznivih dejanj nezakonitega lova ter posamezna določila Zakona o orožju. 

Goran Maršič, Uprava uniformirane policije

V drugem delu usposabljanja je Igor Simšič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo) govoril o nalogah lovskih čuvajev, sodelovanju z lovsko inšpekcijo, evidencah upravljavca lovišč in poročilu lovske inšpekcije. 

Igor Simšič, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

V zadnjem delu usposabljanja je mag. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije, udeležence seznanil s pooblastili, postopkom in poročili lovskega čuvaja. 

Srečko F. Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije

Tisti, ki se predavanja niste mogli udeležiti in vas obravnavana tematika zanima, lahko predstavitve predavanj poiščete med dokumenti na spletni strani za člane LZS v mapi »Gradiva za izobraževanja«. Naslovi predavanj:

Goran Maršič: Asistenca in pomoč policije, ukrepi ob nezakonitem lovu in posamezna določila Zakona o orožju

Igor Simšič: Lovski čuvaj – vloga

mag. Srečko Felix Krope: Pooblastila lovskega čuvaja

Podjetje Prevent & Deloza, ki skupaj z Lovsko zvezo Slovenije razvija linijo lovskih oblačil, je prve osnutke lovskih modelov predstavilo zbranim tečajnikom. Ti so izpolnili vprašalnike, ki bodo podjetju pomagali pri razvijanju oblačil, tako da bodo ta čim bolj izpolnila pričakovanja uporabnikov. Tečajniki so lahko sodelovali tudi v nagradni igri, v kateri je podjetje trem izžrebancem podelilo komplet lovskih oblačil.

Izžrebanci so:

Marjan Preskar

Uroš Petrič

Matej Horvat

Prvi osnutki lovskih oblačil, ki jih podjetje Prevent & Deloza razvija skupaj z Lovsko zvezo Slovenije

Slovenska filharmonija je v nedeljo, 13. septembra 2015, priredila prvi koncert Vokalnega abonmaja v novi sezoni. Udeleženci dogodka so lahko prisluhnili skladbam Johanna Sebastiana Bacha, ki sta jih izvedla Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigentke Martine Batič. V Slovenski filharmoniji so se zbrali tudi ljubitelji lova in narave.

Velikan baroka Bach je znan predvsem po sakralnih skladbah, njegova prva posvetna skladba pa je bila kantata Moje največje veselje je živahni lov, poimenovana tudi Lovska kantata. Mojster je Lovsko kantato uglasbil leta 1713, v obdobju, ko je bil angažiran kot dvorni organist na dvoru v Weimarju. Poleg Lovske kantate so ljubitelji umetnosti lahko slišali tudi Pojmo Gospodu novo pesem in Brandenburški koncert št. 1 v F-duru. 

Pred koncertom je v Dvorani Slavka Osterca potekal predkoncertni pogovor o skladatelju in skladbah. Pogovor je oplemenitila slikarska razstava Lovski pasteli, katere avtor je Milan Samar, vsestranski umetnik, oblikovalec, grafik, fotograf, slikar in lovec, ki je svoja ustvarjalna nagnjenja združil s starimi nemškimi grafikami in bakrorezi z lovskimi motivi iz 18. in 19. stoletja. Iz njegovih del veje čarobna, prastara, spokojna barvitost jutranjega ali večernega lova in divjadi. Razstava bo na ogled do 30. septembra. 

Fotografije: Darja Štraus Tisu

Prošnja za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika

Lovske čuvaje s pogodbo LD vljudno prosimo, da izpolnijo anketo na spodnji povezavi:

https://www.1ka.si/a/70579

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.

Vabimo vas, da si preberete zanimiv članek, ki je bil objavljen v reviji New Scientist. Članek je v angleškem jeziku.

Nicholls 2015 Wolves at the door New Scientist.pdf

Ne zamudite nove oddaje Dober pogled!

Ogledate si jo lahko v naslednjih terminih:

GTV
– ponedeljek, 28. september 2015, ob 21:00,
– torek, 29. september 2015, ob 18:00,
– sobota, 3. oktober 2015, ob 22:00 in
– nedelja, 4. oktober 2015, ob 15:30.

VTV VELENJE

– četrtek, 24. september 2015, ob 21:20.

VAŠ KANAL Novo mesto

– petek, 25. september 2015, ob 20:30.

TV Sponka

– sobota, 26. september 2015, ob 21:00.

TV Idea Murska Sobota

– četrtek, 24. september 2015, ob 20:45.

Lovska zveza Slovenije vas vabi na odprtje razstave Čopič in lov slikarja Davida Černute, ki jo bomo oplemenitili z nastopom Kulturnega društva Domžalski rogisti. Pridružite se nam v četrtek, 24. septembra 2015, ob 19. uri na sedežu Lovske zveze Slovenije (visoko pritličje), Župančičeva ulica 9, Ljubljana. 

Razstava bo na ogled vsak delavnik med 9. in 13. uro. 

Vljudno vabljeni!

Hunting Association of Slovenia

Na Lovski zvezi Slovenije smo odprli prenovljene prostore, ki jih namenjamo predstavitvi umetnikov in ustvarjalcev lovcev, pa tudi tistih, ki niso lovci, a ustvarjajo na lovsko tematiko. Z razvojem lovstva se je razvijala tudi lovska kultura, ki je del slovenske kulturne dediščine. V Sloveniji deluje danes 20 lovskih pevskih zborov in 27 skupin rogistov, skupina oponašalcev jelenjega rukanja, lovsko kulturo pa bogatijo tudi številni slikarji, rezbarji, graverji, fotografi, literati … Skozi različne dogodke želimo širši javnosti predstaviti njihovo bogato ustvarjanje. 

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite na jasna.kovacic-siuka@lovska-zveza.si ali po telefonu 040 135 150 najkasneje do torka, 22. septembra 2015. 

O razstavi Čopič in lov 

Zagledan v lepote narave in v stvarnost slikovitih videnj pokrajine se slikar z ljubeznijo predaja motivom, ki jih ujame v prepoznaven barvit zapis in v subtilno sporočilo. Narava in njene pojavnosti so vir njegovega likovnega poglabljanja. So strast in ljubezen. So navdih in nostalgija. Pričujoči opus predstavlja le del iz sicer obsežnega slikarskega dela.  

O avtorju 

David Černuta je mizar, rezbar, lovec, predvsem pa slikar. Živi in ustvarja v svojem rodnem kraju Log pod Mangrtom. Že kot majhnega fantiča ga je oče seznanil z vsemi čari narave, gora, predvsem pa z divjadjo. Od očeta je dobil tudi prve napotke o risanju in slikanju. Avtor ustvarja v različnih tehnikah, največ v akrilu in olju, ljub mu je tudi suhi pastel, preizkuša pa se tudi v akvarelu. Je likovni pripovedovalec. V vsako likovno zgodbo vtke tudi svoj pogled, svoj emocionalni odnos, svoja razmišljanja. Tako pripovednost nenehno prepleta z izpovednostjo.

Če je še kak vrtec zainteresiran za karte Črni Peter, naj sporoči na LZS.

Spoštovani člani zelene bratovščine!

Slovenska filharmonija vas vabi na poseben dogodek, na katerem boste lahko združili lovstvo, družino in kulturo. Vabljeni na srečanje z boginjo Diano v Slovensko filharmonijo v nedeljo, 13. septembra 2015, ob 19:30.

Lov je veselje bogov,

lov pristoji junakom!

Umaknite se, zasmehovalci mojih nimf,

umaknite se Diani s poti!

Johann Sebastian Bach, velikan baroka, je znan predvsem po svojih sakralnih skladbah, njegova prva posvetna skladba je bila kantata Moje največje veselje je živahni lov, poimenovana tudi Lovska kantata.

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije jo bosta pod vodstvom dirigentke Martine Batič izvajala na prvem koncertu Vokalnega abonmaja v novi sezoni v nedeljo, 13. septembra 2015, ob 19:30 v Dvorani Marjana Kozine.

Ob 18:30 pa bo v Dvorani Slavka Osterca predkoncertni pogovor o skladatelju in skladbah. Pogovor bo oplemenitila slikarska razstava Lovski pasteli, katere avtor je Milan Samar, član zelene bratovščine.

Spored:

J. S. Bach, Pojmo Gospodu novo pesem BWV 225

J. S. Bach, Brandenburški koncert št. 1 v F-duru, BWV 1046 (1. stavek)

J. S. Bach, Moje največje veselje je živahen lov (Lovska kantata)

Mojster je Lovsko kantato uglasbil leta 1713, v obdobju, ko je bil angažiran kot dvorni organist na dvoru v Weimarju.

V Slovenski filharmoniji bi želeli srečati tudi vas, ljubitelje lova in narave, zato vas prisrčno vabimo na poseben nedeljski večer.

Za vas so cene vstopnic znižane na 11 (polna cena 13) in na 9 (polna cena 11) evrov. Skupina 10 obiskovalcev koncerta plača 8 vstopnic po znižani ceni.

Zaželene so vnaprejšnje rezervacije po elektronski pošti: marina.zemljak@filharmonija.si.

Še posebej bomo veseli, če nas boste obiskali v svojih lovskih oblačilih.

Martina Batič,

umetniški vodja Zbora Slovenske filharmonije

Tečaj bo potekal v nedeljo, 27. septembra 2015 v lovišču LD BORIS KIDRIČ Zg. Hajdina 103e Hajdina 2288. Zbor udeležencev ob 8 uri – lovski dom LD Boris Kidrič.

Namenjen je usposabljanju mladih vodnikov, ki vodijo lovske pse (vseh pasem) primerne za šolanje v delu pri lovu na malo divjad.

Zainteresirani pošljite prijavo(ime, priimek, naslov, telefon, pasemska skupina psa, LD) do 10. 09. 2015 na naslov: ZLD Ptuj – Ormož, Potrčeva 45 Ptuj 2250 ali e-mail: zveza.ptuj.ormoz@siol.net (Strok. tajnik Mirko Obran )

Dodatne informacije: 040/729/412 Franc Turnšek, 041/685/664 Janez Šumak

VABLJENI !

ZLD PTUJ – ORMOŽ,
KOMISIJA ZA LOVSKO KINOLOGIJO LZS,
LD BORIS KIDRIČ,
LKD PTUJ – ORMOŽ

Komisija za upravljanje z divjadjo (v nadaljevanju: KUD) bo tudi v letu 2015 v okviru svojih finančnih zmožnosti financirala določene raziskovalne aktivnosti na področju raziskav parkljaste divjadi.

Naziv in naslov naročnika
Lovska zveza Slovenije (LZS), Zupančičeva 9, 1000 Ljubljana.

Predmet razpisa
Predmet razpisa je financiranje izbrane raziskave prostoživečih parkljarjev v letu 2015.

Izhodišče
Komisija za upravljanje z divjadjo (v nadaljevanju: KUD) bo tudi v letu 2015 v okviru svojih finančnih zmožnosti financirala določene raziskovalne aktivnosti na področju raziskav parkljaste divjadi. V ta namen poziva vse zainteresirane organizacije, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da oddajo ponudbo za izvedbo raziskovalnega projekta na temo raziskav prostoživečih parkljarjev (velike divjadi).

Pogoji za udeležbo na razpisu
Na razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij, ki jo vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, in imajo v zadnjih petih letih (2010 – 2015) ustrezne reference s področja raziskav parkljaste divjadi.
Pogoj za prijavo na razpis je, da je ponudnik/prijavitelj v zadnjih petih letih (2010 – 2015) sodeloval pri izvajanju vsaj enega raziskovalnega projekta s področja raziskav parkljaste divjadi. Prijavljena vsebina mora sovpadati oz. nadgrajevati vsebine že izvedenih projektov, kar bo LZS kot naročniku omogočilo racionalnejši vložek sredstev, tj. dostop do bistveno večje količine podatkov.
Prijavitelj za izvajanje aktivnosti določi odgovornega nosilca, ki mora biti zaposlen pri prijavitelju, in mora izpolnjevati naslednje pogoje: (i) biti mora član Lovske zveze Slovenije in mora imeti opravljen lovski izpit; (ii) imeti mora doktorat znanosti naravoslovne ali biotehniške smeri; (iii) uveljavljen mora biti v slovenski in mednarodni raziskovalni sferi, kar dokazuje z najmanj petimi znanstvenimi objavami (veljajo: izvirni in pregledni znanstveni članki, samostojna poglavja v znanstvenih monografijah, objavljena predavanja na mednarodnih konferencah) s področja raziskav parkljaste divjadi, objavljenimi v zadnjih petih letih (2010 – 2015); (iv) dokazan mora imeti ustrezen prenos raziskovalnih rezultatov v upravljavsko prakso oz. h končnim uporabnikom; za izpolnjevanje tega pogoja mora biti (so)avtor najmanj petih strokovnih člankov, ki obravnavajo prostoživeče parkljarje oziroma problematiko upravljanja s temi vrstami, in so bili v zadnjih petih letih (2010 – 2015) objavljeni v glasilu Lovec ali drugi enakovredni periodični publikaciji; za izpolnjevanje tega pogoja šteje tudi organizacija posvetovanj in/ali konferenc s področja raziskav parkljaste divjadi.

Predvidena višina sredstev in število izbranih ponudnikov
Predvidena vrednost razpisanih sredstev za leto 2015 znaša 10.000 EUR.
Za izvedbo projekta bo izbran en (1), tj. najbolje ocenjeni ponudnik.

Rok za dokončanje predlaganih aktivnosti in poročanje
Izbran izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 12. 2015 izdelati končno poročilo o izvedenih delih. Pozitivno ocenjeno poročilo je predpogoj za izplačilo pogodbenih obveznosti s strani LZS.

Aktivnosti, ki so predmet tega razpisa
Opravičene aktivnosti, ki jih KUD razpisuje v sklopu tega razpisa, so vse vrste raziskovalnih aktivnosti s področja raziskav parkljaste divjadi. Predvidene aktivnosti mora ponudnik natančneje opredeliti v sami prijavi.

Vsebina prijave
Prijava mora vsebovati:
• naziv prijavitelja;
• ime, priimek in izobrazbo odgovornega nosilca projekta;
• program dela s podrobno opredelitvijo posameznih aktivnosti;
• časovnico, tj. terminski plan (s pričakovanim začetkom izvedbe 15. 9. 2015, zaključkom in oddajo poročila najkasneje do 31. 12. 2015);
• reference prijavitelja;
• navedbo projektov, s katerimi prijavitelj izpolnjuje pogoje, navedene v drugem odstavku Pogojev za udeležbo na razpisu;
• reference odgovornega nosilca projekta, iz katerih je jasno razvidno izpolnjevanje pogojev, navedenih v tretjem odstavku Pogojev za udeležbo na razpisu;
• podpisano izjavo prijavitelja in odgovornega nosilca o izpolnjevanju drugih pogojev, opredeljenih v tem razpisu (zaposlitev pri prijavitelju, članstvo v lovski organizaciji, izjava o opravljenem lovskem izpitu, izjava o opravljenem doktoratu znanosti).
Samih dokazil (listine, izpis iz Cobiss, originali objav itn.) o izpolnjevanju pogojev v prijavo ni potrebno prilagati, a si naročnik pridržuje pravico, da lahko v primeru dvoma ponudnika/prijavitelja pozove k predložitvi potrebnih dokazil.

Merila in kriteriji za izbor prijave
Prijave bo ocenjevala komisija, imenovana s sklepom 2/2 KUD. Ocenjevalni kriteriji so:
• splošna kakovost vsebine prijave (0 – 20 točk);
• relevantnost postavljenih ciljev in metod (0 – 20 točk);
• pričakovana uporabnost rezultatov (0 – 20 točk);
• izvedljivost projekta (0 – 10 točk);
• reference ponudnika na predmetnem področju (0 – 20 točk);
• predvidene aktivnosti za informiranje javnosti in prenos znanj k uporabnikom (0 – 10 točk).

Rok za predložitev prijav in način predložitve ter opremljenost prijav
Pisne prijave v zaprtih ovojnicah je potrebno opremiti z oznako “Ne odpiraj: prijava na razpis za izvedbo projekta Raziskave prostoživečih parkljarjev v letu 2015”. Ovojnica s prijavo mora prispeti (oddana priporočeno po pošti ali vročena osebno) v pisarno Lovske zveze Slovenije, Zupančičeva 9, 1000 Ljubljana, najkasneje do 7. 9. 2015 do 12. ure. Nepravočasno prispelih in nepravilno opremljenih prijav komisija ne bo obravnavala in jih bo neodprte vrnila prijavitelju.

Datum odpiranja prijav
Odpiranje prijav bo predvidoma 8. 9. 2015 ob 16.00 uri v prostorih Lovske zveze Slovenije.

Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa
O izidu razpisa bodo prijavitelji obveščeni predvidoma v 8-ih dneh od navedenega zaključka razpisa.

Opomba
V razpisu uporabljena slovnična oblika, zapisana v moškem spolu (npr. odgovorni nosilec), je nevtralna in se nanaša tako na osebe moškega kot tudi ženskega spola.

Ljubljana, 31. 7. 2015

Komisija za upravljanje z divjadjo LZS

Komisija za upravljanje z divjadjo (v nadaljevanju: KUD) bo v letu 2015 v okviru svojih finančnih zmožnosti financirala pripravo programa monitoringa ene ali več izbranih prostoživečih živalskih vrst, ki so zanimive za lovstvo.

Naziv in naslov naročnika
Lovska zveza Slovenije (LZS), Zupančičeva 9, 1000 Ljubljana.

Predmet razpisa
Predmet razpisa je financiranje priprave programa monitoringa ene ali več izbranih prostoživečih živalskih vrst, ki so zanimive za lovstvo (bodisi izbrane vrste divjadi ali druge vrste sesalcev in ptic).

Izhodišče
Komisija za upravljanje z divjadjo (v nadaljevanju: KUD) bo v letu 2015 v okviru svojih finančnih zmožnosti financirala pripravo programa monitoringa ene ali več izbranih prostoživečih živalskih vrst, ki so zanimive za lovstvo. Te vrste so lahko bodisi divjad bodisi druge vrste sesalcev in ptic, ki so z vidika v preteklosti izvajanega monitoringa oz. sodelovanja pri upravljanju in varstvu ugodnega stanja teh vrst, tradicije in interesov zanimive za slovensko lovsko organizacijo. Med ciljne vrste tega razpisa štejejo vse vrste divjadi, vse vrste velikih zveri, vidra, bober, vse vrste koconogih kur ter nekatere druge vrste ptic (npr. sloka, golob grivar).
V ta namen KUD poziva vse zainteresirane organizacije, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da oddajo ponudbo za pripravo programa monitoringa ene ali več živalskih vrst z natančnejšo opredelitvijo le-tega.

Pogoji za udeležbo na razpisu
Na razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij, ki jo vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, in imajo v zadnjih petih letih (2010 – 2015) ustrezne reference s področja monitoringa oz. raziskav tistih vrst sesalcev in ptic, ki so divjad ali so zanimive za lovsko organizacijo (za opredelitev glej izhodišče, prvi odstavek).
Pogoj za prijavo na razpis je, da je ponudnik/prijavitelj v zadnjih petih letih (2010 – 2015) sodeloval pri izvajanju vsaj enega projekta, ki je vključeval tudi monitoring vsaj ene izmed ciljnih vrst (za opredelitev teh vrst glej izhodišče, prvi odstavek), pri čemer ni nujno, da je ta vrsta vključena v pripravo programa monitoringa.
Prijavitelj za izvajanje aktivnosti določi odgovornega nosilca, ki mora biti zaposlen pri prijavitelju, in mora izpolnjevati naslednje pogoje: (i) biti mora član Lovske zveze Slovenije in mora imeti opravljen lovski izpit; (ii) imeti mora doktorat znanosti naravoslovne ali biotehniške smeri; (iii) uveljavljen mora biti v slovenski in mednarodni raziskovalni sferi, kar dokazuje z najmanj petimi znanstvenimi objavami (veljajo: izvirni znanstveni članki, samostojna poglavja v znanstvenih monografijah, objavljena predavanja na mednarodnih konferencah) s področja monitoringa in raziskav ciljnih vrst, objavljenimi v zadnjih petih letih (2010 – 2015); (iv) dokazan mora imeti ustrezen prenos raziskovalnih rezultatov v upravljavsko prakso oz. h končnim uporabnikom; za izpolnjevanje tega pogoja mora biti (so)avtor najmanj petih strokovnih člankov, ki obravnavajo ciljne vrste, in so bili v zadnjih petih letih (2010 – 2015) objavljeni v glasilu Lovec ali drugi enakovredni periodični publikaciji; za izpolnjevanje tega pogoja šteje tudi drug dosežek, iz katerega je nedvoumno razviden prenos raziskovalnih dosežkov v prakso.
Predvidena višina sredstev in število izbranih ponudnikov
Predvidena vrednost razpisanih sredstev za leto 2015 znaša 4.000 EUR.
Za izvedbo projekta bo izbran en (1), tj. najbolje ocenjeni ponudnik.

Rok za dokončanje predlaganih aktivnosti in poročanje
Izbran izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 12. 2015 izdelati končno poročilo o izvedenih delih. Pozitivno ocenjeno poročilo je predpogoj za izplačilo pogodbenih obveznosti s strani LZS.

Aktivnosti, ki so predmet tega razpisa
Opravičene aktivnosti, ki jih KUD razpisuje v sklopu tega razpisa, so vse aktivnosti, povezane s pripravo programa monitoringa ene ali več ciljnih vrst. Poleg same priprave programa monitoringa je dobrodošla tudi priprava ustreznih podlag za elektronski vnos podatkov (npr. prek informacijskega sistema Lisjak, tj. v sodelovanju s pristojno komisijo LZS). Predvidene aktivnosti mora ponudnik natančneje opredeliti v sami prijavi.

Vsebina prijave
Prijava mora vsebovati:
• naziv prijavitelja;
• ime, priimek in izobrazbo odgovornega nosilca projekta;
• program dela z navedbo ciljnih vrst, za katere bo izdelan program monitoringa;
• časovnico, tj. terminski plan (s pričakovanim začetkom izvedbe 15. 9. 2015, zaključkom in oddajo poročila najkasneje do 31. 12. 2015);
• reference prijavitelja;
• navedbo projektov, s katerimi prijavitelj izpolnjuje pogoje, navedene v drugem odstavku Pogojev za udeležbo na razpisu;
• reference odgovornega nosilca projekta, iz katerih je jasno razvidno izpolnjevanje pogojev, navedenih v tretjem odstavku Pogojev za udeležbo na razpisu;
• podpisano izjavo prijavitelja in odgovornega nosilca o izpolnjevanju drugih pogojev, opredeljenih v tem razpisu (zaposlitev pri prijavitelju, članstvo v lovski organizaciji, izjava o opravljenem lovskem izpitu, izjava o opravljenem doktoratu znanosti).
Samih dokazil (listine, izpis iz Cobiss, originali objav itn.) o izpolnjevanju pogojev v prijavo ni potrebno prilagati, a si naročnik pridržuje pravico, da lahko v primeru dvoma ponudnika/prijavitelja pozove k predložitvi potrebnih dokazil.

Merila in kriteriji za izbor prijave
Prijave bo ocenjevala komisija, imenovana s sklepom 2/2 KUD. Ocenjevalni kriteriji so:
• število vključenih vrst (0 – 20 točk, pri čemer: 0 točk = 1 vrsta; 10 točk = 2 vrsti; 20 točk = 3 ali več vrst);
• vključenost monitoringa šakala (0 – 20 točk; 0 točk brez šakala in 20 točk z vključitvijo šakala);
• vključenost nadgradnje oz. vzpostavitve elektronskih podatkovnih baz (0 – 10 točk; 0 točk brez tega cilja in 10 točk z vključitvijo tega cilja);
• reference ponudnika na predmetnem področju (0 – 30 točk);
• predvidene aktivnosti za informiranje javnosti in prenos znanj k uporabnikom (0 – 20 točk).
Rok za predložitev prijav in način predložitve ter opremljenost prijav
Pisne prijave v zaprtih ovojnicah je potrebno opremiti z oznako “Ne odpiraj: prijava na razpis za pripravo programa monitoringa ciljnih živalskih vrst”. Ovojnica s prijavo mora prispeti (oddana priporočeno po pošti ali vročena osebno) v pisarno Lovske zveze Slovenije, Zupančičeva 9, 1000 Ljubljana, najkasneje do 7. 9. 2015 do 12. ure. Nepravočasno prispelih in nepravilno opremljenih prijav komisija ne bo obravnavala in jih bo neodprte vrnila prijavitelju.

Datum odpiranja prijav
Odpiranje prijav bo predvidoma 8. 9. 2015 ob 16.00 uri v prostorih Lovske zveze Slovenije.

Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa
O izidu razpisa bodo prijavitelji obveščeni predvidoma v 8-ih dneh od navedenega zaključka razpisa.

Opomba
V razpisu uporabljena slovnična oblika, zapisana v moškem spolu (npr. odgovorni nosilec), je nevtralna in se nanaša tako na osebe moškega kot tudi ženskega spola.

Ljubljana, 31. 7. 2015

Komisija za upravljanje z divjadjo LZS

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope je v ponedeljek, 13. julija 2015, v galeriji Lovske zveze Slovenije sprejel selektorja in člane strelske ekipe, ki je v začetku julija zastopala zvezo na 8. Evropskem strelskem prvenstvu v kombinacijskem streljanju, ter jim čestital za dosežke.

Strelcem so čestitali tudi podpredsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in Ivan Malešič, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje pri Lovski zvezi Slovenije Bojan Breitenberger in direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav. Predsednik Lovske zveze Slovenije in selektor strelske ekipe sta se zahvalila vsem sponzorjem, ki so omogočili udeležbo strelcev na tekmovanju.

8. Evropskega prvenstva v kombinacijskem streljanju, ki je potekalo v češkem kraju Pisek, se je udeležilo 184 tekmovalcev iz 13 držav. Člani slovenske strelske ekipe so dosegli najboljši rezultat do sedaj – v streljanju glinastih golobov so zasedli prvo mesto, v kombinacijskem streljanju pa tretje, za kar so prejeli pokal, ki ga je selektor strelske ekipe Matija Janc izročil predsedniku Lovske zveze Slovenije. Za tekmovanje v streljanju glinastih golobov pokalov ne podeljujejo, so pa strelci za ta dosežek prejeli zlate medalje.

Več rezultatov najdete v članku Rezultati 8. Evropskega prvenstva v kombinacijskem streljanju, ki je dostopen na spodnji povezavi:

www.lovska-zveza.si/news/25

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope (četrti z leve) je čestital strelski ekipi in se zahvalil sponzorjem

Sprejema so se udeležili tudi nekateri sponzorji

Člani strelske ekipe

 Člani strelske ekipe

Ivan Malešič (desno), podpredsednik Lovske zveze Slovenije, in Direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije (na sredini) sta se prav tako udeležila sprejema

Podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač (desno) med strelci

Predsednik Lovske zveze Slovenije je nazdravil s strelsko ekipo

Pokal za osvojeno 3. mesto v kombinacijskem streljanju, ki so ga strelci prinesli na Lovsko zvezo Slovenije

Selektor strelske ekipe Matija Janc je pokal izročil predsedniku Lovske zveze Slovenije mag. Srečku Felixu Kropetu

Pri streljanju glinastih golobov, kjer je ekipa zasedla prvo mesto, pokalov ne podeljujejo, so pa strelci za ta dosežek prejeli zlate medalje

Ekipa Lovske zveze Slovenije je sodelovala na 8. Evropskem prvenstvu v kombinacijskem streljanju, ki se ga je v češkem kraju Pisek udeležilo 184 tekmovalcev iz 13 držav. Člani ekipe so dosegli najboljši rezultat do sedaj in osvojili naziv evropskih prvakov v streljanju glinastih golobov. V kombinaciji so zasedli tretje mesto.

Rezultati:

Ekipe:

Glinasti golobi:

1. mesto: Slovenija
2. mesto: Avstrija
3. mesto: Slovaška

 Kombinacija glinastih golobov in risanice:

1. mesto: Finska
2. mesto: Češka
3. mesto: Slovenija

Posamezno:

Veterani:

5. mesto: Mitja Kersnik

Mladinci:

5. mesto: Nejc Hlebš

Kategorija open:

12. mesto: Boštjan Sadek (757 točk)
13. mesto: Miha Finkšt  (750 točk)
14. mesto: Franci Vidmar (747 točk)
15. mesto: Matjaž  Hlebš (746 točk)
16. mesto: Marko Jelen (742 točk)
17. mesto: Mitja Kersnik (741 točk)
18. mesto: Boštjan Lipar (725 točk)
19. mesto: Dušan Žehelj (712 točk)
20. mesto: Bojan Urbančič (710 točk)
21. mesto: Igor Pičulin (709 točk)
22. mesto: Dušan Urankar (698 točk)
23. Nejc Hlebš (697 točk)
24. Marjan Sadek (636 točk) 

Lovska zveza Slovenije bo v sredo, 16. 9. 2015, ob 17. uri v Veliki dvorani Celjskega doma, Krekov trg 3, Celje, izvedla obnovitveni tečaj za lovske čuvaje. Tečaj je že bil izveden letos aprila, vendar ga bomo zaradi velikega zanimanja ponovno izvedli.

Zainteresirani se lahko prijavijo v Lisjaku, število mest je omejeno.

Udeleženci naj pisna vprašanja posredujejo do 10. 9. 2015 na elektronski naslov lzs@lovska-zveza.si.

Obnovitveni tečaj predvidoma traja tri ure s spodnjimi predavatelji in temami:

1. Goran Maršič (Uprava uniformirane policije, Generalna policijska uprava), Asistenca in pomoč policije, ukrepi ob nezakonitem lovu in posamezna določila Zakona o orožju:
• asistenca in pomoč lovski inšpekciji in lovskim čuvajem,
• ukrepi lovskih čuvajev in policije ob sumih kaznivih dejanj nezakonitega lova,
• posamezna določila Zakona o orožju,
• odgovarjanje na vprašanja s področja dela policije.
2. Igor Simšič (Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Lovski čuvaj – vloga:
• naloge lovskih čuvajev,
• sodelovanje z lovsko inšpekcijo,
• evidence upravljavca lovišč,
• poročilo lovske inšpekcije,
• odgovarjanje na vprašanja s področja dela lovske inšpekcije.
3. Mag. Srečko F. Krope (Lovska zveza Slovenije), Pooblastila lovskega čuvaja:
• pooblastila lovskega čuvaja,
• postopek lovskega čuvaja,
• poročila lovskih čuvajev,
• odgovori s področja pooblastil lovskega čuvaja.

Udeleženci tečaja najdejo gradivo na spletni strani za člane Lovske zveze Slovenije v mapi »Gradiva za izobraževanja«.

Služba za odnose z javnostmi pri Lovski zvezi Slovenije

Lovci so na stojnici LZS na dnevu odprtih vrat Osrednjega vadišča Postojna v soboto, 13. junija,  obiskovalcem predstavili pomen upravljanja z divjadjo.

Mladim obiskovalcem so podarili strokovne izobraževalne pripomočke.

Zveza lovskih družin Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije v petek, 12. junija 2015, organizirala dobrodelni koncert za družini dveh tragično preminulih lovcev. 46-letni Damjan Smrtnik z Zgornjega Jezerskega in 50-letni Marko Gerdin iz okolice Trebnjega sta se smrtno ponesrečila lani decembra med lovom na gamse na Jezerskem. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kmetijske šole Grm v Centru biotehnike in turizma v Novem mestu. Za družini umrlih so dobri ljudje, ki so se udeležili prireditve, zbrali 2.080 evrov, za vsako družino po 1.040 evrov.

Koncert se je začel s predstavitvijo fotografij umrlih članov zelene bratovščine. Pomagajmo odprtih src, osrednja misel dogodka, je bila ves večer izpisana na belem platnu. Spomine, ki jih je na umrla zabeležil fotografski objektiv, je pospremila na citre zaigrana melodija Cvetje v jeseni. Na vabilu pa smo lahko prebrali: »Iz toplega zavetja koče pod Grintavcem, kjer so ob zadnji kavici kovali lovske načrte, so prijatelji Marjan in Jože ter Damjan in Marko krenili v hladno decembrsko jutro. Meglice so zastirale pogled na vrhove okoli Virnikovega Grintovca. Dogovor je bil jasen – po lovu na gamse se okoli kosila dobimo v koči. Damjan in Marko sta krenila nad gozdno mejo, Marjan in Jože sta ostala nižje in zaman čakala na vrnitev prijateljev. Zmrzal na travniku, ki ga je Damjan tako dobro poznal, saj je bil v njegovi lasti in ga je vsako leto kosil, je oba pognala v globel. Hotela sta si pomagati, a zaman. Skupno sta zdrsnila čez rob v globino tja na Virnikov Grintovec. Ravno dovolj časa sta imela, da sta še pomislila in se v mislih poslovila od svojih dragih, preden sta odšla v večna lovišča. Lovci smo ena družina in pomagali bomo vajinim dragim. Ne bomo vaju pozabili, počivajta v miru. Zagotovo se enkrat zopet snidemo.«

Povezovalec prireditve Luka Bregar je pozdravil vse, ki pomagajo odprtih src, nato pa je prvi glas ljubljanske Opere Marko Kobal, ki ga je na citrah spremljal Tomaž Plahutnik, zapel pesem Slovenec sem. Slišal se je tudi svečan zvok fanfar v izvedbi Dobovskih rogistov. V imenu Lovske zveze Slovenije je vse navzoče pozdravil Franc Kene, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi pri Lovski zvezi Slovenije. Povedal je, da je vesel, da so se zbrali v takšnem številu in da se nadaljuje tradicija dobrodelnih koncertov. Lovska zveza Slovenije je namreč lani prvič izvedla dobrodelni koncert na Igu, denar, ki so ga zbrali na prireditvi, pa sta prejeli družini takrat šestletnega Luke, ki ima cerebralno paralizo, in petletnega Matica s težko duševno motnjo, sumom na avtizem, nepravilnostmi na srcu in cistami na možganih. Franc Jarc, predsednik Zveze lovskih družin Novo mesto, je posebej pozdravil družini umrlih lovcev, zahvalil pa se je tudi vsem, ki so se udeležili koncerta. »Pomagajmo drug drugemu, delajmo dobra dela pa nam bo vsem lepo,« je še dejal. Sledile so glasbene točke naslednjih glasbenih gostov: Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Novo mesto, Dobovski rogisti, Lovski pevski zbor Bele krajine, Rogisti s Krke (Zveza lovskih družin Kočevje), Šentjernejski rogisti, Lovski pevski zbor Globoko, Harmonikarji Zveze lovskih družin Novo mesto, ponovno pa je zapel tudi Marko Kobal. Povezovalec programa je občinstvu sporočil, da ni treba, da je dogodek turoben, čeprav jih je združila tragedija. Za humoristične vložke je tako poskrbel Dane Barle v podobi strica Krjavlja. Za Harmonikarje Zveze lovskih družin Novo mesto je bil to krstni nastop in dokazali so, da je harmonika kraljica slovenskih src. Ob igranju slovenske klasike, tj. Slakovega Čebelarja, je občinstvo prepevalo, vriskalo, ploskalo in harmonikarji so morali zaigrati še eno pesem, ki sicer ni bila predvidena kot del programa.

Nato sta predsednik Zveze lovskih družin Novo mesto Franc Jarc in strokovni tajnik Stane Gabrijel prišla povedat, da so na dobrodelnem koncertu zbrali 2.080 evrov. Družini sta tako prejeli vsaka kuverto s 1.040 evri. Predstavnika obeh družin sta s hvaležnostjo prevzela zbrani denar. Sledila je podelitev priznanj nastopajočim, ki jo je Stane Gabrijel pospremil z naslednjimi besedami: »Lep, čudovit koncert ste nam pričarali.« Lovski pevski zbori in rogisti so pod vodstvom dirigenta Franca Keneta izvedli še pesem Mi smo lovci. Voditelj se je zahvalil vsem udeležencem dogodka in poudaril, da je danes težko najti nekoga, ki sočloveku stoji ob strani, vsi nastopajoči pa so nato izvedli še nekaj pesmi, ob katerih je občinstvo v dvorani stalo in pripevalo znane melodije.

Zgodaj zvečer na drugo sredo v juniju, ko je prestolnico zajelo spokojno vzdušje še mladega, a vročega poletja, je Zlatorogova vila v osrčju glavnega mesta odprla vrata nadarjenemu umetniku Milanu Samarju in njegovi zbirki del. Bilo je soparno, hkrati pa je bilo v vsakem kotičku mogočne lovske rezidence toliko pozitivne energije, da se je na marsikaterem obrazu narisal nasmešek, ki je segal do ušes. Glasbena skupina DOBR JOKE je uglaševala svoje inštrumente, zbrani gostje pa so v pričakovanju začetka programa sproščeno kramljali.

Ko je bilo vse nared, se je prireditev začela. Ljubitelje umetnosti je pozdravil mag. Lado Bradač, podpredsednik Lovske zveze Slovenije. Samarju, vsestranskemu umetniku z dolgim seznamom referenc in sposobnosti, se je podpredsednik Bradač zahvalil za sodelovanje in poudaril, da je počaščen, da se je Samar odločil razstavo pripraviti v prostorih Lovske zveze Slovenije. Podpredsednik Bradač je v kratki predstavitvi Samarjevega delovnega življenja posebej izpostavil, da je Samar, ki je oblikovalec, grafik, fotograf, slikar in lovec, od nekdaj rad risal in imel to srečo, da je svoj hobi in strast spremenil v svoj vir preživetja. Samar je namreč več kot desetletje risal animirane filme za TV Slovenija, za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa je pripravljal slike izkopanin. Daleč največ pa je risal na svojem rednem delovnem mestu v propagandnem oddelku Kolinske, kjer je oblikoval embalažo različnih izdelkov. Samar je za svoje oblikovalske dosežke prejel številne nagrade, z oblikovanjem pa se ukvarja še danes, ko mesec za mesecem pridno tehnično ureja revijo Lovec, kar počne z veliko natančnostjo.

Podpredsednikovemu uvodnemu nagovoru je sledila točka glasbene skupine DOBR JOKE, ki jo  sestavljajo vrhunski glasbeniki, eden med njimi je tudi Milanov sin Grega Samar. Družbo mu delajo Nermin Puškar, Kristijan Kalaba in Damir Jazbec. Vsi že vrsto let ustvarjajo na glasbeni sceni, v tej zasedbi pa jih druži želja po preigravanju starih uspešnic. S svojevrstno aranžiranimi pesmimi so obiskovalce razstave popeljali v drug svet, daleč stran od navadnega vsakdana, v galerijske prostore, napolnjene s pretežno arhaičnimi motivi, pa so vnesli svežino, pridih modernega in dinamiko, saj so se skoraj vsi zbrani narahlo pozibavali v bokih ali vsaj tapkali z nogo ob tla. Tudi člani skupine so se prestavili v drug svet, v katerem je vse podrejeno zakonom glasbe, in videti je bilo, kot da neskončno uživajo.

Razstavo Lovski pasteli je odprl sam Milan Samar, ki je najprej pozdravil vse, ki so se udeležili slavnostnega dogodka, nato pa pojasnil, da lovski motivi, ki jih je naslikal, vzbujajo nostalgijo po starem načinu lova, zato je namenoma uporabil pastele, ne pa kakšne druge tehnike, na primer olja na platnu. Povedal je še, da je njegova generacija lovcev lahko veliko bolj uživala v lovu, kot se lahko v lovu uživa zdaj, saj je bilo včasih več možnosti loviti brez obveznosti in časovnega pritiska kot danes.

Zbrani gostje so bili navdušeni nad razstavljenimi deli in samim dogodkom:

»Lovske zgodbe v sliki povedo več kot cel roman. Želimo si še več takšnih dogodkov, kot je današnji.« (Jože)

»Izredno lepo doživetje ob razstavi Lovski pasteli, ker resnično vzbudijo že zdavnaj pokopano nostalgijo.« (Rado)

»Vse spoštovanje za trud in talent in velika hvala, ker si to delil z nami. Odprtje razstave pa je bilo fantastična dogodivščina, kakršnih v teh prostorih želim še veliko.« (Marjan)

Razstava predstavlja pastele, osnovane na podlagi starih nemških grafik in bakrorezov z lovskimi motivi iz 18. in 19. stoletja. Takim povečanim arhaičnim motivom avtor vdihne tisto čarobno, prastaro, spokojno barvitost jutranjega ali večernega lova in divjadi. Človek bi se s pomočjo skrivnostnih barvnih odtenkov najraje kar poenotil z vabljivimi arhaičnimi trenutki divjadi in lovskega dogajanja v gozdu, na travniku, jezeru in se podal v zgodovinski čas, ki ga tako umirjeno in nazorno uprizarja Samarjeva pastelna slika pod steklom, okronana z okvirjem, ki nežno objema nostalgičen lovski trenutek. Razstavljenim lovskim pastelom delajo družbo trije portreti avtorjeve štiriletne vnukinje Sare. Ljubko deklico, ki obožuje konje, je njen dedek naslikal v prvem, drugem in tretjem letu njene starosti.

Lovski pasteli so na ogled vsak delavnik od 9. do 13. ure.

Na Facebook strani Foruma Lov si lahko ogledate reportažo z odprtja razstave Milana Samarja. Pripravil jo je urednik Foruma Lov Marijan Likar.

www.facebook.com/forumlov.org

Gozdna vila

Milan Samar je dal izjavo za oddajo Dober pogled

Ljubitelji umetnosti so se zbrali v prostorih galerije Lovske zveze Slovenije

Galerija je odprla vrata že četrti razstavi

Glasbene skupina DOBR JOKE je navdušila zbrano občinstvo (od leve proti desni: Kristijan Kalaba, Damir Jazbec, Nermin Puškar in Grega Samar)

Milan Samar se je zahvalil podpredsedniku Lovske zveze Slovenije mag. Ladu Bradaču za lep govor

Milan Samar z vnukinjo Saro

Samarjeva vnukinja Sara pred svojimi portreti

V prostorih Celjskega doma v Celju je v torek, 9. junija 2015, potekal redni letni občni zbor Lovske zveze Slovenije (LZS), ki je njen najvišji organ. Udeležilo se ga je 114 od 116 delegatov, ki predstavljajo vseh dvajset volilnih okolišev po Sloveniji. Udeležence je najprej nagovoril predsednik LZS mag. Srečko Felix Krope, nato pa še državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče, ki se je v imenu ministrstva lovcem zahvalil za prostovoljno delo, opravljeno v loviščih, in jim zaželel dober pogled.

Po uvodnem delu so delegati obravnavali in sprejeli poročilo o delu in rezultatih poslovanja LZS v minulem letu z ugotovitvijo, da je LZS poslovala v skladu z zastavljenimi cilji. V nadaljevanju so se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom dela LZS za leto 2015. Poleg tega so obravnavali in sprejeli spremembe Pravilnika o določitvi volilnih okolišev ter o kandidiranju in volitvah organov in funkcionarja LZS. Obravnavali so prošnje lovskih družin (LD) Taborska jama, Polhov Gradec in Timav – Vreme za spremembo volilnega okoliša. Delegati so se strinjali, da LD Taborska jama (volilni okoliš Kočevje) in LD Polhov Gradec (volilni okoliš Gorenjska) postaneta del volilnega okoliša Ljubljana, LD Timav – Vreme (Brkinsko-Kraški volilni okoliš) pa del Postojnsko-Bistriškega volilnega okoliša. Zavrnili so sprejem Društva ljubiteljev lovskih psov Slovenije v članstvo LZS. Ob koncu pa so obravnavali še pobude in predloge, ki so bili posredovani na delnih občnih zborih. S podrobnostmi se lahko seznanite na spletni strani, namenjeni članom LZS (Občni zbor/Ostali dokumenti/Odgovori predsednika na »Pobude in predloge« na delnih občnih zborih 7. 6. 2015).

Posebej slavnosten je bil zaključek občnega zbora. Predsednik LZS mag. Srečko Felix Krope je dr. Marjanu Tošu izročil Zlatorogovo plaketo, najvišje odlikovanje LZS. Dr. Toš je bil dolga leta glavni urednik lovskega glasila Lovec in član uredniškega odbora LZS, zdaj pa je stalni dopisnik Lovca in predsednik nadzornega odbora Lovske zveze Maribor.

Služba za odnose z javnostmi LZS

Udeležence je najprej nagovoril predsednik LZS mag. Srečko Felix Krope.

Podpredsednik LZS mag. Lado Bradač (levo) in državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče (desno).

Državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče se je v imenu ministrstva lovcem zahvalil za prostovoljno delo, opravljeno v loviščih, in jim zaželel dober pogled.

Občnega zbora LZS 2015 se je udeležilo 114 od 116 delegatov.

Dogodek je potekal v Celjskem domu v Celju.

Delovno predsedstvo občnega zbora (od leve proti desni): Fabio Steffe, Ludvik Rituper (predsedujoči) in Bojan Urbančič.

Uradni del srečanja je trajal več kot dve uri.

Predsednik LZS mag. Srečko Felix Krope je dr. Marjanu Tošu izročil Zlatorogovo plaketo, najvišje odlikovanje LZS.

Dr. Marjan Toš se je zahvalil za priznanje.

Dr. Marjan Toš je bil dolga leta glavni urednik lovskega glasila Lovec in član uredniškega odbora LZS, zdaj pa je stalni dopisnik Lovca in predsednik nadzornega odbora Lovske zveze Maribor.

Izšla je knjižica Vozni redi v Alpah, ki jo je skupaj še z 21 partnerji pripravila Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp.

Izdajatelji knjižice želijo povečati uporabo javnega potniškega prometa, ki je primeren ne samo za turiste, ampak tudi za domačine.

Problem v alpskem prostoru niso le emisije onesnaževalcev in hrup, pač pa tudi raba prostora. Parkirane pločevine je namreč povsod preveč – pred domačim pragom in na turističnih območjih. Trajnostna mobilnost v našem alpskem prostoru je torej zelo pomembna, tako za sedanjo kot tudi za prihodnje generacije. Javni potniški promet pa predstavlja pomembno alternativo osebnemu prometu.

Knjižica vsebuje pregled voznih redov vseh linij avtobusnega in železniškega prometa, žičnic in ladij na območju slovenskih Alp in v delu Avstrije. Novost v letošnji izdaji je tabela izposoje koles, s katero želijo poudariti pomen kolesarskega udejstvovanja v prometu. V knjižici so poudarili tudi turistične centre v posameznih krajih s kontakti, kjer uporabnik pridobi splošne informacije o samem kraju.

http://www.cipra.org/sl/publikacije/vozni-redi-v-alpah-2015-1

Izdajatelji knjižice: CIPRA Slovenija, Stalni Sekretariat Alpske konvencije, Javna agencija SPIRIT Slovenija, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, TIC Ljubljana, TIC Kranj, TIC Radovljica, Turizem Bled, Turizem Bohinj, LTO Kranjska Gora, LTO Bovec, LTO Sotočje, TIC Idrija, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, TIC Jesenice, Turizem Škofja Loka, Javni zavod SPOTUR Slovenj Gradec, TIC Logarska dolina, TIC Jezersko, TPIC Tržič in Kärnten Bus GmbH.

Posamezne skupine sta na izviren in zabaven način predstavljala povezovalca prireditve Marija Urek s Hrvaške in Ivan Urek iz Slovenije. Predstavilo se je 39 skupin lovskih pevskih zborov in rogistov, leseni rogisti in rukači.

LPZ Zlatorog Vipava: Zbor bo letos oktobra praznoval že 40. obletnico delovanja.

Rogisti ZLD Ptuj – Ormož: Njihov moto je »Naj živi lovska kultura!«

MLPZ Matko Laginja Klana (Hrvaška): Zbor ima za seboj več kot 400 nastopov v 35 letih (od tega 71 nastopov v 49 slovenskih mestih).

Slatinski rogisti (LS Virovitičko-podravske županije, Hrvaška): Širjenje glasbene kulture na trobilih in ohranjanje te tradicije sta osnovni vrednoti skupine, ki deluje od leta 2014.

LPZ Doberdob (Repen pri Trstu, Italija): Radi sodelujejo na prireditvah svojih sodržavljanov italijanskega porekla, ker čutijo, da jim na ta način posredujejo vsaj delček slovenske lovske kulture.

KUD Prekmurski rogisti: Najstarejša skupina rogistov v Sloveniji, ki jo je do leta 1999 vodil starosta slovenskih rogistov profesor Jože Grlec.

ZR Opuzen (Dubrovačko-neretvanska županija, Hrvaška): Gre za najmlajši ustanovljeni zbor na Hrvaškem.

ZR LS (Hrvaška): Rogisti Osječko-baranjske županije so nastopili leta 2009 na CIC-u v Parizu.

PD Prekmurskih lovcev: Program zbora sestavljajo narodne, umetne, tuje, lovske in prekmurske pesmi.

LR Bohinj: Skupina je bila ustanovljena leta 1997 in nastopa po raznih lovskih prireditvah na Gorenjskem.

KD LPZ Dekani: Že 19. leto je njihov zborovodja profesor Anton Baloh.

Prvo Hrvatsko društvo LR Brezovica – Novi Zagreb (Hrvaška): Prvi javni nastop so imeli na 20. srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov in od takrat so na teh srečanjih občasno prisotni.

Dobovski rogisti: Skupina, ki deluje že več kot 20 let, ima svojo zgoščenko, na katero so člani zelo ponosni.

LPZ Globoko: Edina skupina, ki je sodelovala na vseh srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov do sedaj.

Leseni rogisti: Gre za edinstveno etnoskupino, kakršne ne poznajo nikjer po svetu. Nekaj posebnega so njihovi doma narejeni leseni rogovi. Leseni rogisti so na prireditvi pritegnili posebno pozornost občinstva.

LPZ Prijatelji ZLD Kočevje: Leta 2014 so z namenom promocije lovske kulture pripravili pevsko-scenski projekt z naslovom Jager gre na jago – lovske šege in navade skozi pesem in humor.

LPZ LD Škale: Doma in v tujini prepevajo predvsem lovske in ljudske pesmi.

Sekcija oponašalcev jelenjega rukanja in ostale avtohtone divjadi – rukači: Oponašalci so se predstavili z dvema točkama. Najprej so predstavili spomladansko ljubezen v planinah (petje ruševca), nato pa so ponazorili še ruk jelenov od začetka paritvenega obdobja, ko jeleni pričnejo z iskanjem košut, do konca ženitovanja jelenov.

KD Domžalski rogisti: Od nastanka leta 1991 so imeli več kot 820 nastopov v Sloveniji, gostovali pa so tudi v Italiji, Avstriji in na Češkem.

LPZ LD Dobrna: Radi zapojejo ob različnih priložnostih v domačem kraju.

Rogisti LS Međimurske županije (Hrvaška): Međimurski rogisti so zaželeni gosti na vsakem lovskem dogodku v Međimurski županiji.

LO Javorniki: Navdušeni so predvsem nad ljudskim izročilom, radi posegajo tudi po zahtevnih glasbenih partiturah.

Rogisti LD »Fazan« Krapinske Toplice (Hrvaška): Skupina šteje sedem rogistov, ki nastopajo za potrebe matične lovske družine, Lovske zveze županije ter na drugih dogodkih v občini in izven nje.

Savinjski rogisti SKZLD Celje: V letu 2016 bodo praznovali 35-letnico neprekinjenega delovanja.

KUD Hoče Pohorski rogisti: Občasno se udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj, ki so dodatna izkušnja za skupino.

Lovski kvartet Smrekovec: Železni repertoar kvarteta sestavlja 30 pesmi lovske in civilne narave.

ZR LS Sisačko-moslavačke županije (Hrvaška): Vse člane zbora odlikuje visoka glasbena izobrazba.

LPZ in rogisti Trbovlje Zasavje: Lovski pevski zbor neprekinjeno deluje od leta 1978. V letu 2005 so se pevskemu zboru priključili tudi rogisti, znani kot Revirski rogisti.

Križevski rogisti: Program izvajajo tudi v domovih za ostarele občane v pomurski regiji.

Rogisti LD Zeleni Vrh Vuzenica: Osrečuje jih vsakotedensko druženje na vajah in lovska kultura nasploh, zato tudi skrbijo, da melodije lovskih rogov ne bodo potonile v pozabo.

Notranjski rogisti: V letu 2013 je skupina obeležila 25 let delovanja s slavnostnim koncertom v Zelški cerkvi.

KUD Šentjernejski rogisti: Skupina si šteje v čast, da je lahko organizirala 35. Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.

Rogisti LD Selca: 30. oktobra 2014 so nastopili v predsedniški palači na podelitvi državnih odlikovanj, ki jih je podelil predsednik države Borut Pahor.

LO LD Peca – Mežica: Oktet se je v svojem več kot 30-letnem delovanju uveljavil kot dober ambasador slovenske lovske kulture, saj je večkrat nastopil v Avstriji, Švici, Italiji, Liechensteinu in na Hrvaškem.

Rogisti LZ Maribor: V decembru leta 2013 so izdali svojo prvo zgoščenko. Večina skladb na zgoščenki je avtorsko delo njihovega umetniškega vodje Marijana Goloba, na kar so še posebej ponosni.

Škofjeloški lovski pevski zbor: V programu zbora so lovske in narodne pesmi. Največ nastopajo po Gorenjskem, kjer so edini lovski zbor.

SR ZLD Kočevje: Najmlajša slovenska skupina rogistov, ki se vedno bolj uveljavlja in postavlja ob bok prekaljenim skupinam rogistov.

PZ LD Krško: Tokrat so že desetič sodelovali na hrvaškem srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov.

ZR LS Karlovačke županije (Hrvaška): Od ustanovitve leta 2006 do danes so se udeležili vseh srečanj lovskih pevskih zborov in rogistov na Hrvaškem, nastopajo pa tudi na mednarodnih srečanjih v sosednjih državah.

KD LPZ Bele krajine: V zboru so vrata odprta vsem, ki jih veseli petje.

LPZ ZLD Novo mesto: Zbor sestavljajo 3 prvi tenorji, 3 drugi tenorji, 2 prva basa in 3 drugi basi. Zbor pogosto nastopa na dobrodelnih prireditvah.

V soboto, 30. maja 2015, je v hrvaškem Kraljevcu na Sutli potekalo skupno mednarodno srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov (42. slovensko in 19. hrvaško srečanje).

Nastopajoči iz vseh koncev Slovenije in Hrvaške so se začeli zbirati že v zgodnjih dopoldanskih urah.

Najprej so se prijavili na stojnici Odbora za goste in prevzeli material, potem pa je sledila lovska malica.

Na vroč sobotni dan so lahko vadili v prijetno hladnih prostorih Osnovne šole Pavla Štoosa.

Ko so se okrepčali, so se vsi nastopajoči zbrali na skupni vaji.

Slovesnost se je začela opoldne. Vodila sta jo hrvaška voditeljica Marija Urek in slovenski voditelj Ivan Urek.

Lovski pevski zbori so zapeli hrvaško in slovensko himno. Dirigiral je Franc Kene, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi pri Lovski zvezi Slovenije.

Posnetek hrvaške himne najdete na spodnji povezavi:
https://youtu.be/Gbt8kbmDOkw

Posnetek slovenske himne najdete na spodnji povezavi:
http://youtu.be/xCbuiT8BhdM

Prireditev je odprl Ignac Štrucl, predsednik Organizacijskega odbora srečanja in predsednik LD Fazan Kraljevec na Sutli. Povedal je, da je prav danes tudi dan občine Kraljevec na Sutli in vsem zbranim zaželel, da jim kraj ostane v lepem spominu.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope je povedal, da je lovska kultura bila, je in bo pomemben segment združevanja, lovske tovarišije in prijateljstva, nato pa snel klobuk pred lovsko kulturo.

Predsednik Lovske zveze Slovenije je predstavniku Zbora lovskih rogistov LD Fazan Kraljevec na Sutli (novo ime: Hubertovi rogisti) Dominiku Štruclu podelil plaketo za lovsko kulturo III. stopnje.

Vinko Pavlić, podpredsednik Lovske zveze Hrvaške (Hrvatski lovački savez), je vse zbrane pozdravil v imenu predsednika zveze Đura Dečaka. Povedal je, da so se hrvaški lovci od slovenskih veliko naučili o glasbeni lovski kulturi.

Podpredsednik Lovske zveze Hrvaške je Ignacu Štruclu, predstavniku Zbora lovskih rogistov LD Fazan Kraljevec na Sutli (novo ime: Hubertovi rogisti), podelil lovsko odlikovanje I. stopnje.

Župan občine Brežice Ivan Molan je izrazil upanje, da bodo v okviru Evropske unije Slovenci in Hrvati naredili še več skupnih projektov in da bodo skupaj olajšali življenje ljudi ob Sotli. Dodal je, da je kultura tista, ki ruši meje.

Željko Kolar, župan Krapinško-zagorske županije, pa je povedal, da je Sotla vedno združevala, nikoli pa ločevala ljudi.

Hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je izpostavil, da vsi živijo ob eni reki. Po navdihu iz vrst nastopajočih je vsem zbranim zaželel, da uživajo ter dobro pojejo in igrajo ob dobrem »gemištu«.

Franc Kene, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi pri Lovski zvezi Slovenije, se je zahvalil prijateljem lovcem in rogistom iz Kraljevca na Sutli, ki so zbrali moči za uspešno organizacijo tako velikega lovskega dogodka.

Lovski rogisti so na slovesnosti pod taktirko Dominika Štrucla zaigrali pesmi Lov v Zagorju in Aport.

Aport si lahko ogledate na spodnji povezavi:
https://youtu.be/DfGD8AzuvhI

Rogisti so v Es uglasitvi skupaj izvedli tudi Zbor lovcev.

Lovski pevski zbori so pod taktirko Franca Keneta zapeli Lovski pozdrav in Lovski rog.

Pesem Na lov je dirigiral Anton Baloh, zborovodja LPZ Dekani.

Posnetek izvedene skladbe si lahko ogledate na spodnji povezavi:
https://youtu.be/VQuThMdfsxs

Lovski pevski zbori in rogisti so s seboj prinesli svoje praporje. Sledili so posamični nastopi lovskih pevskih zborov in rogistov. Več v fotoreportaži Posamični nastopi lovskih pevskih zborov in rogistov v Kraljevcu na Sutli.

Občinstvo je z zanimanjem spremljalo pester kulturni program.

Zvečer, ko so se posamični nastopi končali, je bila za predstavnike skupin na vrsti diskusija, ki sta jo vodila Ignac in Dominik Štrucl. Ignac Štrucl (levo) se je vsem zahvalil za sodelovanje. Po njegovem mnenju je srečanje uspelo. Povedal je, da je 62.000 hrvaških lovcev dogodek opisalo kot lovski dogodek stoletja.

Udeleženci diskusije so podali nekaj predlogov, o katerih bodo obširneje razpravljali na srečanju predstavnikov lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo septembra.

Večer se je nadaljeval s sproščenim druženjem ob zabavnoglasbenem programu.

Lovska zveza Slovenija je v sredo, 20. maja 2015, gostila profesorja in šest podiplomskih študentov Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Novem Sadu.

V sklopu petdnevne ekskurzije so prof. dr. Zoran A. Ristić, predstojnik katedre za lovni turizem Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Novem Sadu, in šest podiplomskih študentov usmerjenega programa obiskali tudi sedež Lovske zveze Slovenije, kjer sta jih sprejela direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav in odgovorni urednik založniške dejavnosti Lovske zveze Slovenije Boris Leskovic. Gostom sta v dveurnem programu predstavila organiziranost Lovske zveze Slovenije, oblike dela in lovišča lovskih družin v Sloveniji.

Gosti so si že pred tem v organizaciji mag. Janka Mehleta ogledali lovišči Zavoda za gozdove Slovenije – LPN Jelen Snežnik in LPN Medved pri Kočevju. Povedali so, da so prijetno presenečeni nad dobro urejenim lovstvom v naši državi ter našim sodelovanjem z vladnimi in nevladnimi organizacijami. Še posebej navdušeni pa so bili nad vsem, kar so videli in doživeli ob obisku v LPN Jelen, za kar se želijo javno zahvaliti vodji lovišča Antonu Marinčiču. Ogledati so si želeli še eno od nižinskih lovišč, zato so se v četrtek, 21. maja 2015, odpeljali na ogled LPN Fazan – Beltinci, kjer jih je sprejel vodja lovišča Dragan Zemljič.

Direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav gostom iz Novega Sada opisuje, kako je urejeno lovstvo v naši državi.

Foto: Š. Vesel

Zahvala

Spoštovani,
rad bi izkoristil priložnost in se vam še enkrat zahvalil za čas, ki ste nam ga namenili.
Lep pozdrav.
dr. Zoran A. Ristić
Novi Sad, 26. 5. 2015

Poštovani,
koristim priliku da Vam se još jednom zahvalim na izdvojenom vremenu.
Pozdrav
dr Zoran A. Ristić
Novi Sad, 26. 5. 2015

• Državna strelska tekma v lovski kombinaciji bo 6. 6. 2015  na strelišču LD Gornji Grad.
• Državna strelska tekma za veterane in superveterane bo 29. 8. 2015  na strelišču LD Slovenj Gradec.
• Državna strelska tekma na tarčo bežečega merjasca bo 5. 9. 2015 na strelišču LD Gozdnik Griže.

Komisija LZS za lovsko strelstvo in lovsko orožje

V Uradnem listu RS, številka 29/2015, je bil objavljen Pravilnik o spremembah Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovskoupravljavskem območju, ki velja od 29. 4. 2015. Upravljavkam lovišč prinašajo spremembe kar nekaj novosti pri vnašanju podatkov v aplikacijo Lisjak in pri natisu seznamov divjadi, na katere vas želimo posebej opozoriti.

Način vodenja Evidenčnih knjig velike in male divjadi opredeljuje 3. člen Pravilnika:

1. Upravljavec lovišča mora za evidentiranje odstrela in izgub divjadi voditi evidenčni knjigi o odstrelu in izgubah, in sicer tekoče ter kronološko, po datumih odstrela ali izgub.
2. Evidenčni knjigi o odstrelu in izgubah velike in male divjadi je treba voditi ločeno. Oblika in vsebina evidenčnih knjig sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
3. Evidenčni knjigi iz prvega odstavka tega člena upravljavci vodijo tudi v elektronski obliki, ki mora zagotoviti obliko in vsebino obrazca iz priloge 1 tega pravilnika. Do 15. v tekočem mesecu je treba podatke iz evidenčnih knjig za prejšnji mesec prenesti še v elektronsko obliko. Podatki v elektronski obliki morajo biti na voljo v posebni aplikaciji, ki je dostopna na spletu Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in ministrstvu, pristojnem za divjad in lovstvo.

Bistvena novost je v rokih vnosa podatkov v aplikacijo Lisjak, in sicer morajo biti podatki/zapisi o odvzemu v statusu Zaključeno vneseni najkasneje 15. za obdobje prejšnjega meseca, razen januarja, ko je ta rok do 10. za december.

Dostopnost do podatkov Zavodu in MKGP se zagotavlja iz aplikacije Lisjak.

Spremembe so tudi v sestavi Komisije za oceno odstrela in izgub divjadi, ki ob letnih pregledih v LUO lahko deluje tudi v zmanjšani sestavi (člen 4).

Pri pregledu odstrela in izgub divjadi, 5. člen Pravilnika, je uvedena racionalnost, saj je dovolj le izvod izpisa Seznama odvzema divjadi. Pravilnik dopušča, da izpis pripravi upravljavec lovišča, vendar priporočamo drugo možnost, da sezname natisne tajnik OZUL-a neposredno pred pregledom. Tako zagotovimo enotno vsebino in obliko izpisa, kar komisijam omogoča lažje in hitrejše delo.

V točki 7 istega člena je določeno, katera dokazila mora komisija upoštevati:
Komisiji se v primerih, ko trofeje in čeljustnice/čeljusti zaradi poškodovanja, uničenja, odtujitve ali iz drugih razlogov ni bilo mogoče predložiti na pregled, lahko predloži drug ustrezen materialni dokaz (npr. fotografija z datumom nastanka, trofejni list, zapisnik komisije, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – npr. veterinarskohigienske službe, policije ipd.).

Z dopolnitvijo programa v aplikaciji Lisjak vsem upravljavkam lovišč zagotavljamo možnost upoštevanja sprememb, njihovi pooblaščenci pa morajo dosledno spoštovati nove roke vnosov.

Priporočamo, da Pravilnik podrobno proučite, dostopen je na spletni strani LZS, zavihek Zakonodaja.

Letno poročilo za leto 2014 je objavljeno na spletni strani LZS.

Najdete ga na spodnji povezavi:
Letna_poročila

Služba za odnose z javnostmi
Lovske zveze Slovenije

V Notranjskem parku so to nedeljo, 3. 5. 2015, začeli s tematskimi nedeljami na Cerkniškem jezeru. Vsako nedeljo med 10. in 17. uro vse do konca oktobra bo tako na jezeru niz vodenih izletov in interpretacij naravne in kulturne dediščine parka. V povprečju pripravljajo vsaj štiri organizirane dogodke na dan, večina traja od uro in pol do dve uri. Na turističnih kmetijah bodo pridni lastniki poskrbeli za hrano, seveda po tradicionalnih notranjskih receptih.

V ta namen so v Notranjskem parku prenovili star notranjski voz lojtrnik in ga preoblikoval v mobilni turistično informacijski center. Na lojtrniku bo mogoče dobiti splošne informacije o turistični ponudbi, kupiti vstopnico za tematske nedelje in kupiti spominek ali dva; večinoma gre za delo domačinov, ki živijo v Notranjskem parku.

Lojtrnik (izhodišče) bo ob parkirišču v vasi Dolenje Jezero.

Natančen scenosled nedeljskih dogodkov najdete  na spletni strani www.notranjski-park.si.

Služba za odnose z javnostmi
Lovske zveze Slovenije

Na spodnji povezavi si lahko preberete za slovensko lovstvo pomemben članek:

Videti volka v naravi je privilegij, ki se ga moramo veseliti
www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/videti-volka-v-naravi-je-privilegij-ki-se-ga-moramo-veseliti/359301

Služba za odnose z javnostmi pri LZS

Obveščamo vas, da si lahko preberete zanimiv članek o vlogi lovcev pri spremljanju (monitoringu) velikih zveri. Lovci namreč v številnih severno- in vzhodnoevropskih državah predstavljajo najpomembnejši člen pri izvajanju obsežnih programov spremljanja (monitoringa). Več o tej pomembni temi najdete v članku

Preštevanje fantomov v gozdovih: vloga lovcev pri spremljanju (monitornigu) velikih zveri
www.lcie.org/Blog/ArtMID/6987/ArticleID/74/Counting-phantoms-in-the-forest-The-role-of-hunters-in-monitoring-large-carnivores

Služba za odnose z javnostmi pri LZS