Nevladni naravovarstveni organizaciji, Lovska zveza Slovenije (LZS) in Ribiška zveza Slovenije (RZS), ki pod svojim okriljem združujeta skoraj 33 tisoč članov, sta v torek, 5. decembra 2017, na tradicionalni skupni novinarski konferenci na ladjici po Ljubljanici predstavili delovanje v iztekajočem se letu in aktualne teme. Obe organizaciji se povezujeta tudi z drugimi nevladnimi organizacijami, ki so se zavezale k uresničevanju skupnega cilja – usklajenega varovanja narave.
Predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač, je izpostavil problematiko načrtovanja oziroma upravljanja z jelenjadjo v Sloveniji ob razgrnitvi letošnjih načrtov, ki so že drugo leto po vrsti predvidevali drastična povečanja odvzema nekaterih vrst divjadi, predvsem jelenjadi, čemur je LZS utemeljeno in odločno nasprotovala. LZS zagovarja namreč stališče, da mora upravljanje z divjadjo oziroma poseganje v populacije temeljiti na znanstvenih dognanjih in metodah. Do podobnega neupoštevanja na znanstvenih ugotovitvah temelječih predlogov LZS prihaja tudi pri načrtovanju odvzema velikih zveri. LZS posebno pozornost posveča tudi opozarjanju in pripravi na morebitne nevarnosti, kot je aktualna širitev Afriške prašičje kuge, ki se z velikimi teritorialnimi preskoki neizogibno približuje Sloveniji.
V nadaljevanju je izpostavil skupna prizadevanja Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije v okviru Skupine nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki jo sestavljajo predstavniki Lovske, Ribiške, Planinske, Čebelarske, Turistične in Kinološke zveze Slovenije ter Zveze tabornikov Slovenije, ko je na novinarski konferenci aprila 2017 javno podpisala Predlog Ministrstvu za okolje in prostor za vzpostavitev instituta varuha narave.
Predsednik LZS je novinarjem predstavil tudi redne letne aktivnosti lovske organizacije, med njimi je izpostavil že deveti strokovno–znanstveni posvet Slovenski lovski dan, ki je letos potekal na temo »Stanje in upravljanje populacij divjadi: primerjava med Slovenijo in tujino«, izredno uspešen 4. Dobrodelni ples, s katerim LZS zbira sredstva za solidarnostni Zeleni sklad, številne razstave v Zlatorogovi galeriji in svečano obeležitev 110–letnice organiziranega lovstva na Slovenskem, ki je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS, Boruta Pahorja, potekala oktobra v Senožečah. Z namenom izgradnje novega večnamenskega poslovnega objekta za potrebe delovanja vseh organov LZS s širšim, fleksibilnim programom je LZS v letu 2017 odkupila zazidljivo zemljišče v občini Lukovica.
Dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno–znanstvenega sveta pri LZS in dekan Visoke šole za varstvo okolja, je predstavil problematiko načrtovanja oziroma upravljanja z jelenjadjo v Sloveniji ter pomembnost upravljanja z divjadjo oziroma poseganja v populacije na podlagi znanstvenih dognanj in metod. Kot je poudaril, so prostoživeči parkljarji zelo pomemben sestavni del tako ekosistemov kot tudi upravljanja le-teh, zato je treba njihovo prisotnost, razširjenost in številčnost razumeti kot priložnost in pomemben obnovljiv naravni vir, ne pa kot motnje, populacije pa je treba upravljati upoštevaje spreminjajoče se naravno in družbeno okolje. Trajnostno upravljanje populacij, ki je v interesu vseh uporabnikov prostora in najširše javnosti, mora temeljiti na kakovostnih podatkih in strokovno–znanstvenih dognanjih, ki omogočajo ustrezno načrtovanje upravljavskih ukrepov. Pri načrtovanju upravljanja oz. poseganja v populacije jelenjadi se je v letu 2017 zgodil popoln odklon od strokovnega delovanja, upoštevanja različnih kazalnikov in podatkov o stanju v populacijah in od ustrezne komunikacije med različnimi deležniki, ki bi omogočila izvedbo ustreznih ukrepov. LZS želi v prihodnje še izboljšati strokovno–znanstveno vrednost lastnih podatkov in njihovo vključevanje v upravljavski proces, zato nas veseli, da te podatke uspešno uporabljajo tudi slovenski raziskovalci divjadi; LZS bo v prihodnje začela nagrajevati najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela.
Dr. Ivan Kos, predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS ter profesor na Biotehniški fakulteti UL, je predstavil prispevek slovenskih lovcev pri upravljanju z velikimi zvermi – sodelovanje lovcev pri pripravi odločb za odvzem in realizaciji. Kot je izpostavil, so velike zveri pomemben del naše narave, ki potrebujejo našo posebno pozornost, a zaradi ljudi tudi t. i. aktivno varstvo. Zato lovci aktivno sodelujemo tako pri različnih raziskavah v okviru znanstvenih projektov, kot tudi pri izvajanju monitoringov ter izdelavi predlogov načrtov upravljanja in tudi odvzemov posameznih osebkov, kadar je to v interesu ohranjanja vrste. LZS je tudi letos aktivno sodelovala pri upravljanju zaščitenih vrst velikih zveri: rjavega medveda, volka, risa in šakala.
Predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, je poudaril problematiko onesnaženja potoka Tojnica in prepočasno delovanje državnih organov pri vprašanju vpliva dogodka na ribe kot tudi problematike kaljenja reke Drave z muljem zaradi čiščenja avstrijskih HE in opozoril na nedelovanje za to imenovane meddržavne komisije. Opozoril je na uspešno gostovanje mladinskega svetovnega muharskega prvenstva v Sloveniji. Posebej je izpostavil načelno zadovoljstvo ribičev nad odločitvijo MOP, ki je potrdilo veljavnost petletne odločbe o plašenju kormoranov z odstrelom omejenega števila osebkov. S tem je odobreno ščitenje domorodnih ribjih vrst, dr. Žaberl pa je poudaril željo ribičev po povečanju zaščitenih lokacij in vztrajanju pri dolgoročni rešitvi problema kormorani – ribe. Izpostavil je tudi dobro sodelovanje med ribiškimi čuvaji in policisti vseh slovenskih policijskih uprav pri izvajanju varovanja voda, kar je bilo ugotovljeno tudi ob zaključku tematskih posvetov v organizaciji RZS.
Predsednik komisije RZS za pravna vprašanja, Peter Solar, je predstavil problematiko dvojega finančne obremenitve posameznih ribiških družin. Izpostavil je kontinuirano vztrajanje uradnikov na MOP, da predstavlja ribiško upravljanje povečano rabo vode, za katero se mora plačati vodno povračilo. Posebej je izpostavil dejstvi, da so ribiške družine neprofitna društva, ki ne zmorejo plačevati dvojnih obremenitev ter sodbo Upravnega sodišča v primeru RD Pesnica, ki je ugotovilo napačno ocene stanja in uradnikom odredilo popravek višine zaračunanega povračila.
Sekretar RZS, mag. Igor Miličić, je ob zaključku projekta Ujemite naravo! v sodelovanju s Centrom za kartografijo favne in flore izpostavil vzpostavitev javno dostopne podatkovne baze o ribah in drugih vodnih in obvodnih živalih ter okolju s fotografijami in lokacijami kot pripomočka znanosti o stanju živalskih vrst in okolja ob slovenskih vodah.
Podrobnejše informacije najdete v priloženem gradivu:
GRADIVO ZA NOVINARSKO KONFERENCO.pdf
Foto: Jasna Kovačič Siuka
