Šakal Trstelj, ki so ga slovenski raziskovalci 19. novembra lani opremili z GPS ovratnico, je nenadoma zapustil območje starševskega teritorija in se napotil proti Dalmaciji, je sporočil dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete.
Leto in pol star samec Trstelj je bil član tropa v lovišču LD Trstelj na Krasu ob italijanski meji, južno od Nove Gorice, in se je še tri mesece po odlovu zadrževal na 500 hektarov velikem območju starševskega teritorija. 21. februarja letos je nenadoma zapustil to območje in krenil proti jugovzhodu.
Kar 30 kilometrov na dan, brez težav tudi čez avtocesto
“Vsak dan je prepotoval pot, dolgo od 15 do 30 kilometrov, ki je potekala skozi izrazito gozdno krajino Notranjske (Snežnika) v Sloveniji in Gorskega kotarja na Hrvaškem. Nobenih težav ni imel pri prehodu preko ograjenih avtocest Ljubljana – Koper (med Razdrtim in Senožečami) in Zagreb – Reka (pri Delnicah), od koder je nadaljeval pot preko Velike Kapele proti Severnemu Velebitu. Do 7. marca je prišel v zaledje Senja; v 14-ih dneh od začetka gibanja izven teritorija (t. i. disperzije) je celotna dolžina poti, če bi jo izmerili kot ravne črte med zaporednimi pari zabeleženih lokacij, znašala kar 215 km. Dejanska pot, ki jo je prepotoval šakal, pa je seveda še veliko večja,” je razložil Potočnik.
Slika: Gibanje šakala Trstelja med 21. 2. in 7. 3. 2019. Šakal je vstopil na Hrvaško 1. 3. na širšem območju Čabarske police, zadnja posneta lokacija (14. 3.) je z območja Stolca nad Senjem, kjer se zadržuje zadnji teden.
Priložnost: prvič v zgodovini in kjerkoli na svetu!
Šakali so znani kot vrsta, pri kateri se lahko mlade živali selijo na dolge razdalje. Vendar je bila do sedaj večina podatkov o premikih na daljše razdalje zaznana na podlagi posrednih zaznavanj pojavljanja posameznih osebkov daleč izven poznane predhodne razširjenosti populacije, za te živali pa ni bilo znano, od kod in kako so prišli na nova območja.
V nasprotju s tem so bili prvi podatki o odseljevanju točno določenih osebkov izven območja poleganja v svetovni literaturi prvič zabeleženi lansko leto, ko so Lanszki in sodelavci na podoben način spremljali mlado šakaljo samico na Madžarskem. Tako imajo sedaj raziskovalci prvič v zgodovini in kjerkoli na svetu priložnost slediti temu pojavu tudi pri samcu in to z zelo natančnimi podatki o njegovem gibanju in aktivnosti.
“Upamo, da bo šakal živel dovolj dolgo in našel samico”
“Zato upamo, da bo šakal živel dovolj dolgo, da bo, zelo verjetno nekje v Dalmaciji, oblikoval svoj lastni teritorij in bo morda celo našel samico iz druge, tj. dalmatinske populacije. Glede na do sedaj zaznan genotip namreč skoraj vsi šakali v Sloveniji izvirajo iz veliko večje panonske populacije, z osrednjim območjem v celinski Hrvaški na Madžarskem, v Romuniji, Srbiji in Bolgariji,” pravi Potočnik.
V Sloveniji so se šakali v večjem številu začeli pojavljati šele v zadnjem desetletju, zaradi česar nam primanjkuje znanja o tej vrsti, njeni vlogi v ekosistemu, vplivu na druge vrste, populacijski dinamiki, prostorskem vedenju, razmnoževalni sposobnosti in razširjenosti zanj optimalnega okolja.
O najzanimivejših ugotovitvah glede gibanja šakala Trstelja boste lahko še naprej brali na spletni strani Lovske zveze Slovenije in na uradni spletni strani projekta (http://sakal.gozdis.si/), nekoliko več informacij pa bo objavljenih tudi v majski številki glasila Lovec.
Pri odlovu šakala in opremljanju z ovratnico so bili raziskovalcem v veliko pomoč lovci – entuziasti iz LD Trstelj.
Projektna skupina: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani; Visoka šola za varstvo okolja, Velenje; Gozdarski inštitut Slovenije
