V osrednjem delu Pesniške doline mala divjad nima več pogojev za obstoj.
Včasih je vsaj nekaj zavetja našla ob obraščenih vodotokih, predvsem melioracijskih jarkih. A glej ga zlomka, tudi tam počasi ne bo mogla preživeti, saj se jih vse bolj čisti. Ob jesenski setvi se je to vnovič zgodilo in lovci zaman opozarjamo, da bi vsaj nekaj zelenega rastja s kakšnim drevesom ali manjšim grmiščem lahko le ostalo.
Najbrž ne zahtevamo nič nemogočega, zato pričakujemo vsaj kanček razumevanja tistih, ki upravljajo sprostorom. Drži, da je treba skrbeti za urejenost vodotokov (pa se res skrbi zanje, kot bi se moralo?), in da so potrebna lepo urejena polja, ki dajejo pridelek. A hkrati drži tudi opozorilo, da je treba pustiti pri življenju čim bolj pester živalski svet.
Poljska jerebica od nekdaj naravni zaveznik kmeta. Danes je v Pesniški dolini ni več!
Za ilustracijo naj navedemo, da je bila poljska jerebica od nekdaj naravni zaveznik kmeta. Sploh v časih, ko je na naših poljih prevladovalo žito in ne velikanski kompleksi monokulturnih nasadov koruze. Danes je v Pesniški dolini ni več! A nič ne pomagajo krokodilje solze za časi, ki se nikoli več ne bodo vrnili, saj se kolo razvoja neverjetno hitro vrti naprej. Razvoja pač ni mogoče zaustaviti, vemo tudi lovci in ponižno dodajamo, da bi lahko z nekaj več razumevanje in zavesti, da med živo naravo spadajo tudi prosto živeče divje živali, te ogrožene vrste vsaj ohranili. A se zdi, da se je čas zanje v Pesniški dolini že iztekel …
Marjan Toš
Gola Pesniška dolina na območju Spodnje Senarske, ki je del lovišča LD Dobrava v Slovenskih goricah (Foto: Marjan Toš)
