Bobra (Castor fiber) le redko vidimo, veliko prej opazimo sledi njegove prisotnosti. Njegova najbolj prepoznavna lastnost je sploščen rep. Že lep čas domujejo tudi ob reki Ščavnici s pritoki in ob reki Pesnici s pritoki Globovnica, Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta Lenart in ob Trojiškem jezeru. Potem ko so lani jeseni reko Drvanjo v Zg. Verjanah temeljito očistili in posekali večino obvodnega rastja, so bili vaščani zelo zaskrbljeni, saj so bili ponosni na kolonijo bobrov.
Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očitno dovolj, da se je bober vrnil v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je izključno rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v dvajsetmetrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …), pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira lahko velika drevesa s premerom več kot meter, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.
Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta. Posamezni bobri so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90-letih minulega stoletja so bobre iz Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.
Marjan Toš
