Dr. Ivan Senekovič, Maistrov policijski komisar v prevratu 1918 /1919, upravno-politični uradnik, Maistrov sodelavec, rojen 10. decembra 1884 kmetu Martinu in materi Mariji, roj. Laufer, v Zimici v Slovenskih goricah, umrl 29. septembra 1956 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Pred dnevi je od njegovega rojstva minilo okroglih 140 let in tudi v lovski organizaciji je vreden trajnega zgodovinskega spomina.
V lovski organizacij je predano deloval že med obema vojnama in po letu 1945 pomagal postavljati temelje današnji Lovski zvezi Maribor. S svojim delovanjem je bil prepoznaven tudi znotraj Lovske zveze Slovenije. Po trirazredni osnovni šoli v Kóreni je končal gimnazijo v Mariboru (maturiral 1905), nato je študiral pravo v Gradcu in bil promoviran leta 1910. Od decembra 1909 do konca oktobra 1918 je služboval pri policijski direkciji v Trstu. Ob prevratu 1918 je prišel v Maribor, kjer mu je general Maister zaupal mesto policijskega komisarja. Na tem mestu, ki je bilo v nemirni prelomni dobi eno najtežjih in najodgovornejših, je z odločnimi ukrepi in veliko profesionalnostjo bistveno pripomogel, da se je uprava v Mariboru v kratkem času poslovenila. Krvavi spopad, do katerega je prišlo z nemškimi demonstranti 27. januarja 1919, je bil v procesu narodne osvoboditve Štajerske sicer tragična, vendar odločilna peripetija. Sam Senekovič je bil v teh demonstracijah lažje poškodovan. Leta 1922 je bil premeščen v Celje, od tam kot okrajni načelnik v Sombor, pozneje v Novo Gradiško in leta 1933 nazaj v Maribor kot načelnik obmejnega okraja Maribor – levi breg. Leta 1935 je bil predčasno upokojen. Med nemško okupacijo 1941 – 1945 je bil dr. Senekovič izgnan v Srbijo, v Mladenovac. Nekaj časa je bil do konca vojne v Logatcu, od koder se je junija 1945 vrnil nazaj v Maribor.
Nadvse spoštovani organizator štajerskega lovstva in tajnik Okrajne lovske zveze Maribor 1946 – 1956
Po končani drugi svetovni vojni je bil v Mariboru do konca leta 1945 pravni referent pri gradbenem oddelku okrožnega odbora OF in se je zavzemal za izboljšanje materialnih in kulturno-prosvetnih razmer ob meji (na primer obnova vodovoda pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu, ceste in šole v Gradišču na Kozjaku) . Nato je bil — kot vnet lovec in ribič — do smrti tajnik Okrajne lovske zveze v Mariboru, priznani lovski predavatelj in član lovskih izpitnih komisij. Bil je tudi med ustanovitelji in starešinami Lovske družine Pernica. Poznan je kot izjemno dober organizator, po značaju umirjen in natančen. Zato je v zahtevnem birokratskem povojnem času toliko lažje premagoval bremena pri vzpostavljanju nove organizacijske strukture na podlagi temeljev predvojne Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru in v skladu z novo socialistično lovsko zakonodajo pomagal zgraditi trdne temelje današnji območni Lovski zvezi Maribor. S predanim delom se je trajno vpisal v njeno zgodovinsko kroniko. Imel je bogato lovsko strokovno znanje in je bil tudi odličen, toda redoljuben lovski pedagog. Kot član izpitne komisije pa strog, a vedno pravičen in pošten.
Med lovci (in tudi ribiči) je bil izjemno cenjen in spoštovan. Publicistično se ni udejstvoval in tudi v slovenski lovski reviji Lovec ni objavljal, kar je glede na njegovo bogato znanje in široko lovsko razgledanost škoda.
Dr. Marjan Toš
