Izvršni odbor Območnega združenja upravljavcev lovišč Zahodno visoko kraškega lovskoupravljavskega območja (LUO) vas vljudno vabi na slovesno otvoritev razstave trofej uplenjene divjadi v letu 2023 in 2024, ki izpolnjujejo kriterije za medalje po CIC točkah.
Otvoritev razstave bo v soboto. 8. marca ob 10. uri, v razstavni dvorani pri Zagodu v Idriji. Nagovore bodo imeli predstavnik Lovske zveze Slovenije, vodja odseka Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik IO OZUL ZVK Marjan Brus.
Razstava bo odprta: v soboto, 8. 3. in nedeljo 9. 3., od 10. do 17. ure, v ponedeljek, 10. 3., od 12. do 18. ure, in v torek, 11, 3., od 12. do 16. ure. V torek se bo začelo vračati trofeje od 16. ure dalje.
Na Dnevih lovstva, ki bodo med 14. in 16. marcem na Celjskem sejmu se bo s pestrim naborom dejavnosti predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. Obiščite naš razstavni prostor v dvorani D!
Foto: arhiv LZS
Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pomerili se boste lahko v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Povsem varno, a realistično doživetje, primerno za vsakogar. Na našem razstavnem prostoru boste lahko kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in nove artikle iz programa LZS.
Obiščite tudi stojnico Zelenega sklada LZS, ki je namenjen zagotavljanju solidarnostne pomoči lovkam in lovcem v izrednih življenjskih razmerah. Za vas pripravljamo tudi bogat srečelov z dobrodelno noto.
V sodelovanju s Celjskim sejmom pripravljamo pestro dogajanje za najmlajše obiskovalce v otroškem kotičku, kjer jih bo pričakal animator in jim predstavil delo lovca, različne vrste divjadi in zveri, njihove sledi in zanimivosti iz narave. Še posebej pestro bo v otroškem kotičku v petek, ko pričakujemo večji obisk vrtčevskih in šolskih skupin.
PETEK, 14. 3.Okrogla miza o upadanju števila srnjadi
Pri izvajanju lovskih aktivnosti v Sloveniji opažamo upad števila srnjadi; na posameznih področjih je stanje že kritično. Lovska organizacija je predvsem naravovarstvena organizacija, zato se trudimo storiti vse, kar je v moči lovcev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z okroglo mizo želimo opozoriti na problem in spodbuditi vse odgovorne k akciji za zaustavitev negativnih trendov staleža srnjadi. Vabimo vas, da se udeležite okrogle mize “Upadanje staleža srnjadi – vzroki in rešitve”, ki bo potekala med 12. in 14. uro, v dvorani C1.
SOBOTA, 15. 3.: Dan slovenske lovske kultureinslovenske lovske kinologije
V soboto praznujemo dan slovenske lovske kulture in ob 15. uri v Modri dvorani Kongresnega centra pripravljamo že 51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov. Pridružite se 300-tim pevcem in rogistom iz 29 skupin, ki bodo zapeli in zaigrali najlepše lovske pesmi in skladbe.
Radi pišete, fotografirate in snemate? Potem se nam pridružite ob 11. uri na našem razstavnem prostoru na informativnem srečanju “Širimo mrežo dopisnikov LZS”.
Z lastnim razstavnim prostorom v dvorani D se predstavlja tudi slovenska lovska kinologija. Na sejmu bodo sodelovali vsi klubi s področja lovske kinologije, ki bodo predstavili svoje delovanje, pasme psov in prikazali delo s psi. Predstavljena bo tudi pasma Koroški žigec, ki je v procesu priznavanja. Tako pestrega dogajanja s področja lovske kinologije na tem sejmu še ni bilo!
NEDELJA, 16. 3.: Oponašanje jelenjega rukanja
V Mali dvorani Kongresnega centra se ob 14:30 prične že 18. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju z mednarodno udeležbo. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Vse tri dni sejma boste lahko prisluhnili tudi posamičnim nastopom lovskih pevskih zborov in lovskih rogistov. V okviru sejma bodo poskrbeli tudi za gurmanske užitke – potekalo bo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.
Organiziranost lovstva v Sloveniji in Prekmurju zasledimo v prvi polovici prejšnjega stoletja, s tem pa tudi lovsko kulturo, šege in običaje. Spremljevalka lovske dejavnost je tudi lovska pesem in pred 40. leti v tam namenom ustanovljeno Pevsko društvo prekmurskih lovcev, ki ohranja in neguje slovensko lovsko pesem in predstavlja prekmurske lovce širom naše države in onstran naših meja.
Foto: ZLD Prekmurje
Zbor je bil ustanovljen leta 1985 na pobudo Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje in pod njenim okriljem deluje še danes. Zbor se vsako leto se udeležuje revije lovskih pevskih zborov in rogistov, nastopa na lovskih in ostalih prireditvah in pogrebnih svečanostih. Njihovo poslanstvo je poleg ohranjanja lovske tradicije tudi ohranjanje slovenske pesmi in besede, saj dobro sodelujejo z zamejskimi Slovenci v Italiji, zadnje čase pa gojijo pristne odnose s Slovenci na Madžarskem. Da je dosedanje delovanje Pevskega društva prekmurskih lovcev zelo bogato in uspešno, dokazujejo raznovrstna priznanja in plakete, ki so jih prejeli v letih delovanja doma in v tujini.
40. obletnico delovanja je zbor proslavil v petek, 28. februarja v Spominskem domu Štefana Küzmiča v Puconcih. Na prireditvi so sodelovali tudi KUD Prekmurski rogisti ter Slovenski pevski zbor Gornji Senik iz Porabja na Madžarskem. Pevska zbora sta predstavila več pesmi, rogisti več skladb. Slavnostni prireditvi je prisostvovalo več gostov, tako iz Slovenije kakor tudi iz tujine.
Foto: ZLD Prekmurje
Pozdravne nagovore sta imela predsednik ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš ter predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Ob zaključku so bile zboru in posameznim pevcem podeljene plakete in priznanja. Plakete za lovsko kulturo sta podeljevala oba predsednika ter predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon. Posebne pozornosti je bil deležen Aleksander Beer, ki se je pri častitljivi starosti udeležil proslave; kajti ravno na njegovo pobudo je bil zbor ustanovljen.
Čestitke zboru ob jubileju in iskrena hvala za prispevek pri ohranjanju in negovanju lovske kulture z željo, da se uspešno delovanje tudi nadaljuje v prihodnje.
Si razmišljal/-a, da bi te veselilo poročati o lovskih dogodkih? Pošiljati naravoslovne fotografije? Napisati kakšno zanimivo reportažo? Morda imaš poleg lovskega znanja še znanje, ki se prepleta z lovstvom, in bi bilo zanimivo za lovce?
Potem te vabimo na neobvezujoče informativno srečanje z morebitnimi novimi dopisniki. Prijave zbiramo do vključno srede, 12. marca. Piši nam na pr@lovska-zveza.si.
Dobimo se na Dnevih lovstva na Celjskem sejmu. Poišči nas na razstavnem prostoru LZS, v dvorani D, v soboto, 15. marca, ob 11. uri. Veselimo se srečanja s teboj!
Zavod za turizem Pivka in Lovska družina Pivka v petek, 28. februarja, med 9. 12. uro, organizirata brezplačno počitniško aktivnost za otroke – zimsko počitniško delavnico “Do jezera in nazaj: po sledi za divjadjo”. Vabljeni!
Kaj lovci počnemo v lovišču? Kaj nosimo s seboj v lovskem nahrbtniku? Kako prepoznati sledi in znake prisotnosti divjadi v okolju? Kaj sploh je divjad? Vse to in še več bomo skupaj odkrivali na poti Do jezera in nazaj po sledi za divjadjo.
Otroci naj bodo primerno obuti za raziskovanje na prostem in toplo oblečeni v primeru, da nas preseneti burja. S seboj naj imajo podlogo za sedenje, pijačo in manjši prigrizek/malico (nekaj kar lahko po “lovsko” delijo tudi z ostalimi otroki). In če bo dež? Mi gremo vseeno primerno oblečeni raziskovat, greš z nami tudi ti? Kaj pa, če bo sneg? 👉 Bo pa še bolj zabavno!
V telovadnici Osnovne šole Ribnica na Pohorju je bila zadnjo februarsko nedeljo na ogled lovska razstava, ki jo je zgledno pripravila Lovska družina (LD) Janžev Vrh.
Šolarji iz Ribnice na Pohorju so navdušili lovsko množico. Foto: Erika Škrlep
Na njej so se z izvirno urejenimi ekološkimi nišami posameznih vrst divjadi v njihovem naravnem okolju in s trofejami uplenjene divjadi v letu 2024 predstavile LD iz Radeljskega lovsko-gojitvenega bazena (LGB), ki ga sestavljajo LD Kapla, Podvelka, Radlje, Remšnik in Janžev Vrh.
Na slovesni otvoritvi razstave se je zbralo izjemno veliko število lovcev iz tega dela Pohorja in Kozjaka, njihovi gostje iz drugih LD Lovske zveze (LZ) Maribor in množica domačinov. Vse zbrane je nagovoril in pozdravil starešina LD Janžev Vrh Borut Mithans, sicer tudi podpredsednik LZ Maribor. Strokovni pregled upravljanja z divjadjo v letu 2024 je predstavil predsednik LGB Radlje Izidor Cojzer. Med drugim je poudaril, da obsegajo lovišča petih lovskih družin dobrih 17.800 hektarjev površin, od katerih jih je 95 % lovnih.
Lovski kvartet iz Kaple in Dobrave v Ribnici. Foto: Majda TošBorut Mithans, dr. Marjan Toš in Marko Richter Zeleni v Ribnici. Foto:Majda TošFoto: Marjan in Majda Toš
V revirjih je najštevilčnejša divjad srnjad, poleg nje pa imajo še jelenjad, gamse in divje prašiče. Od male divjadi je najštevilčnejša lisica. Ko je govoril o škodah po divjadi je omenil jelenjad in divje prašiče. Slednje intenzivno lovijo tudi zaradi izvajanja ukrepov za zatiranje afriške prašičje kuge. Opozoril je še na prostovoljno delo lovcev v loviščih, ki so lani v njihovem LGB opravili dvanajst tisoč prostovoljnih delovnih ur ali 40 delovnih ur na enega lovca. Odvzem divjadi iz lovišč je bil bolj ali manj realiziran pri vseh vrstah. Največji je bil odvzem srnjadi, skupaj 1.042 osebkov, 170 glav jelenjadi, 86 gamsov in 103 divji prašiči. Lovci so uplenili tudi 278 lisic.
V imenu Lovske zveze Slovenije in LZ Maribor je spregovoril Ivan Žižek, sicer predsednik Komisije za izobraževanje pri LZS. Izpostavil je trdno tradicijo lovstva v tem delu Pohorja in Kozjaka, dobro sodelovanje lovcev z domačini in negovanje lovske kulture, šeg in običajev. Ni se mogel izognil niti etičnemu kodeksu slovenskih lovcev, katerega je treba pri lovsko pravičnem lovu vedno upoštevati.
Foto: Erika Škrlep
Župan Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč se je lovcem zahvalil za predano delo in za njihova prizadevanja za ohranjanje narave in življenjskega okolja divjadi. V bogatem in doživetem kulturnem programu je bil še posebej toplo sprejet nastop učencev OŠ Ribnica na Pohorju. Poleg njih so nastopili še domači pevci, harmonikarji in lovski rogisti LZ Maribor. To je bil res lep lovski praznik, ki je vnovič predstavil lovsko organizacijo v slikoviti podobi in je bil hkrati tudi imenitna promocija razvejane dejavnosti zelene bratovščine.
Poleg vsega omenjenega je bila to tudi potrditev neverjetnega sožitja pohorskih in kozjaških lovcev in kmetov ter drugih domačinov, ki lovce spoštujejo in podpirajo pri ohranjanju narave, divjadi in njenega življenjskega okolja. To pa je bila velika dodana vrednost ribniškega lovskega praznika.
Sporočamo žalostno vest, poslovil se je Jože Rus, član LD Krka, mednarodni kinološki sodnik, dolgoletni vodja vzreje nemških prepeličarjev in vodnih psov ter član vzrejne komisije, avtor knjige Nemški prepeličar v Sloveniji.
Lovska družina (LD) Rakek je 16. februarja organizirala dobrodelni skupni lov na šakale in lisice v podporo 28-mesečni deklici Lori, vnukinji njihovega lovskega tovariša Mirana Marolta.
Jutranje druženje in žreb. Foto: Tjaša Žgur
Mala Lora se spopada z gensko motnjo GAND, redko in nepredvidljivo boleznijo, ki vpliva na njen razvoj in kakovost življenja. Z velikim srcem in lovsko roko smo ta dan gradili boljši svet člani devetih lovskih družin: LD Rakek, pobratene LD Slovenske Konjice, gostje iz sosednje LD Planina in LD Javornik Postojna ter lovske družine Zveze lovskih družin Notranjske: LD Cerknica, LD Grahovo, LD Gorenje jezero, LD Babno polje in LD Cajnarje.
S pomočjo lovcev, posameznikov in poslovnih subjektov so zbrali 4.086 evrov, z zbiranjem pa člani LD Rakek nadaljujejo v mesecu marcu in tudi na Celjskem sejmu.
Starešina LD Rakek Aleš Gorkič je zbrane pozdravil v imenu celotne lovske družine in predstavil je namen srečanja: “Genska terapija je za Loro edina možna rešitev, hkrati pa tudi za ostale otroke s tem sindromom. Za razvoj tega zdravila potrebujejo 1 milijon evrov, s tem pa ne bomo pomagali samo Lori, ampak tudi ostalim otrokom v Sloveniji in po svetu s tem sindromom.”
Lori in ostalim otrokom lahko pomagate z donacijo 5 EUR ali 10 EUR s poslanim SMS sporočilom na številko 1919 in ključno besedo LORA5 ali LORA10. Če ne morete prispevati finančno, pa lahko Lorino zgodbo delite naprej, saj s tem širimo upanje, da zberemo potreben denar za razvoj zdravila in pomagamo otrokom, ki so naš zaklad in naša prihodnost.
Majhna, a nadvse prijetna pozornost za udeležence lova pri žrebu stojišč. Foto: Tjaša Žgur
Lovovodja Igor Pirc je predstavil potek organiziranega lova, opozoril na upoštevanje varnostnih pravil in udeležence po zaključenem pogonu povabil tudi na zadnji pogon v njihovo lovsko kočo v Rakovem Škocjanu. Nizke temperature in sunke vetra so udeleženci na stojiščih dobro občutili; kljub trudu poganjačev in videni divjadi pa pozdrava lovini ob koncu ni bilo. Lov smo zaključili ob prijetnem druženju in dobri jedači na toplem.
V rahlo zasneženi pokrajini je bila opažena tudi iz naših gozdov izginjajoča srnjad. Foto: Tjaša Žgur
Lori in ostalim otrokom smo udeleženci pomagali s prostovoljnimi prispevki – tekom dneva smo zbrali 2.195 evrov, pobratena LD je prispevala 1.111 evrov, ostalo pa posamezniki z nakazili na TRR. Gorkič je ob koncu dejal: “To je dokaz, da smo lovci več kot le lovska družina – smo skupnost, ki si medsebojno pomaga in podpira. Hvala vam za vašo solidarnost in dobrosrčnost, iz srca se vam še enkrat zahvaljujemo za vašo izjemno podporo pri zbiranju sredstev za Loro. Z lovsko roko in toplim srcem gradimo lepši svet! Skupaj lahko storimo veliko!”
Zbor lovk in lovcev (50) ob koncu lova. Foto: Aleš Gorkič
Katka in Ivica sva se udeležili mednarodne konference “Ženske in trajnostni lov” (Women and Sustainable Hunting International Conference- WASH), ki je potekala v Lasize del Garda, starem mestecu ob Gardskem jezeru. Dogodek je bil namenjen predvsem ženskam-lovkam.
Foto: arhiv Društva Slovenskih lovk
Vse štiri dni smo se družile lovke iz Češke, Slovaške, ZDA, Južne Afrike, Poljske, Portugalske, Srbije, Finske, Italije in Slovenije. Zbrale smo se v četrtek zvečer in že takoj pozdravile nekaj znanih obrazov. Organizatorke so tudi izpeljale dobrodelno tombolo, ki je bila zanimiva in zabavna. Žal nisva imeli dobre roke pri izbiri številk, kljub temu pa sva odnesli nagrado.
V petek smo se odpeljale na izredno zanimiv ogled muzeja divjadi v Villa Ca’Erizzo Luca. Ogledale smo si lahko ogromno zbirko divjadi iz Afrike, prav tako pa je v muzeju največja zbirka gorskih koz in ovc. Sama Vila Erizzo je iz 15. stoletja in predstavlja enega najslikovitejših arhitekturnih kontekstov starodavnega Bassana. Kompleks leži ob reki Brenti in je postavljen tako, da se zdi, da se nikoli ne konča. Imenujejo ga Ladja, ker je bila včasih tam linija, ki je povezovala oba bregova reke, pa tudi ker dobiš občutek, da si na ladijski palubi, kadar zamišljeno pogledaš skozi okna.
Dan se je zaključil z uradno gala večerjo, kjer smo izmenjale tudi nekaj besed in protokolarnih daril. Na večerji se nam je pridružilo še nekaj govorcev, ki so se predstavili naslednji dan. Oznanili pa so že kraj naslednje konference “Ženske in trajnostni lov”, ki bo na Portugalskem. V soboto je potekal glavni del celotnega dogajanja, konferenca na EOS v Veroni.
Sprejeli so nas predstavniki CIC, predsednik italijanske lovske zveze Massimo Buconi, veleposlanik Slovaške republike v Italiji Matej Hudec in predavatelji Lisa Ivy iz Južne Afrike, Moira in Keith Tidball iz ZDA, Sona Chovanova Superkova iz Slovaške in RenataBriano iz Italije. Vsak govorec je predstavil svoje izkušnje, misli in potovanja. Bila je edinstvena priložnost, da smo prisluhnili izkušnjam iz celega sveta in vzpostavili sodelovanje.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Glavna tema celotne konference je bila divjačina, kot osnova zdravega prehranjevanja (divjačina je zdravo meso, saj ne vsebuje nobenih antibiotikov ter ostalih zdravil, Lisa Ivy ga je predstavila kot srečno meso (‘happy meat’). Po končani konferenci smo imele možnost degustacije raznih specialitet, ki so jih pripravili kuharji kar na sejmu. Po tem dogodku smo si ogledali EOS SHOW Verona.
Konferenca se je zaključila v nedeljo zjutraj. Z dobrimi občutki, novimi prijateljicami in željo, da se nama bo uspelo udeležiti naslednje ‘WASH’ konference na Portugalskem, sva se odpravili proti domu. Morda bomo v kratkem lahko tudi pri nas organizirali podoben dogodek, s čimer bi ženske v lovstvu pritegnile k večjemu druženju in boljši prepoznavnosti v očeh javnosti.
Katka Kovačec in Ivica Kocjančič, Društvo slovenskih lovk
V hrvaški Istri so pred dnevi pri divjih svinjah potrdili bolezen Aujeszkega, ko je zaradi stika s surovim mesom divjega prašiča poginil okužen lovski pes.V Sloveniji so bili po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zadnji potrjeni primeri pri lovskih psih po stiku z divjim prašičem med lovom v letu 2018 in 2023.
Foto: Andrej Miklavčič
Divji prašiči so edini naravni gostitelj virusa, bolezen pa večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja ni. Smrtnost je 100 %.
Bolezenski znaki
Pri psu povprečno od okužbe do prvih znakov bolezni poteče od 1 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so neješčnost in zmanjšana aktivnost, kasneje se razvijejo blažji živčni znaki, srbečica, ki jo spremlja praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, vnetja, motnje ravnotežja in mišični krči. Žival postane vznemirjena in močno občutljiva čemur sledi kolaps in pogin. V nekaterih primerih so pri zvereh (mesojedih živalih) možne samopoškodbe t. j. grizenje lastnega telesa. Žival lahko pogine tudi brez znakov bolezni.
Lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.
Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov
Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.
Slovenska policija se je 12. februarja s slovesno podelitvijo medalj policije za požrtvovalnost in hrabrost zahvalila pogumnim, predanim in prizadevnim pripadnikom policije ter občanom, ki so s svojimi dejanji rešili številna življenja in zavarovali premoženje ljudi. Med prejemniki medalj so bili tudi lovci.
Med prejemniki so bili tudi lovci LD Rižana (z leve: Mladen Miklavčič in Boris Cunja). Vir: policija.si
Medalje policije za požrtvovalnost in hrabrost so prejeli lovci Lovske družine (LD) Rižana Boris Cunja, Mladen Miklavčič in Bojan Švab, ker so 4. februarja 2024 žensko, ki je z avtom zapeljala z vozišča in obstala na robu prepada, obvarovali pred padcem v globino in ji v zahtevnem in nevarnem položaju pomagali vse do prihoda reševalnih služb.
Medalje je prejemnikom na slovesnem sprejemu podelil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Damjan Petrič skupaj z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. Oba sta se pogumnim posameznikom zahvalila in jim obenem čestitala.
Lovce LD Rižana je za nesebično pomoč človeku v stiski Lovska zveza Slovenije februarja lani odlikovala z znakom za lovske zasluge.
Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so se člani seznanili z začetkom izobraževanja nove generacije mladih lovcev.
Med praktičnim delom lovskega izpita pripravniki sodelujejo tudi pri graditvi lovskih naprav, kot so visoke preže. Foto: Marjan Toš
Kot je povedal vodja strokovnega tečaja in predsednik Komisije za izobraževanje LZ Maribor Ivan Žižek, obiskuje tečaj 36 lovskih pripravnikov. Izobraževanje poteka skladu z enotnim učnim načrtom in predmetnikom v okviru Lovske zveze Slovenije. Bodoči lovci so morali pred začetkom tečaja, ki je uvod v teoretični del lovskega izpita (praktičnega morajo opraviti v svojih lovskih družinah oz. loviščih s posebnim namenom), že opraviti tečaj iz varnega ravnanja z orožjem.
Med predmeti so poleg biologije in ekologije divjadi v ospredju še zgodovina lovstva, lovska etika, kultura, šege in običaji, urejanje lovskih naprav in objektov, lovska kinologija, zdravstveno varstvo prostoživečih živali in naloge lovcev na področju varstva okolja in narave nasploh.
Po končanem izobraževanju morajo vsi lovski pripravniki opraviti še zaključni lovski izpit in slovesno podpisati izjavo o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Kot je še povedal Žižek, ki je tudi predsednik Komisije za izobraževanje LZS, je v letošnji generaciji tečajnikov veliko mlajših pripravnikov, kar je vzpodbudni kazalnik rahlega pomlajevanja lovske organizacije tudi na Štajerskem.
Slovenska vojska že več let uspešno sodeluje z izbranimi civilnimi organizaciji, tudi z Lovsko zvezo Slovenije, s katero je že podpisala sporazum letnega načrta sodelovanja v letu 2025.
Med oblike pomoči Slovenske vojske civilnim organizacijam sodijo prevozi opreme in ljudi po cesti in zraku, uporaba infrastrukture (nastanitve v vojaških objektih, vadišča in strelišča), nastopi Orkestra Slovenske vojske, sodelovanje Gardne enote Slovenske vojske oziroma častne straže, sodelovanje zdravstvenih ekip, angažiranje pripadnikov, izvedba pohodov in strelskih tekmovanj, ogledi zmogljivosti Slovenske vojske, strokovna usposabljanja, sodelovanje na različnih tekmovanjih, podpora izvedbi športnih tekmovanj, sodelovanje pri organizaciji dobrodelnih dogodkov, veterinarska pomoč, usposabljanje zastavonoš in praporščakov, podpora obeležitvenih slovesnosti in podpora športnih turnirjev. Ocenjena finančna vrednost podpore, ki jo bo Slovenska vojska nudila v letu 2025, znaša 1,5 milijona evrov.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je ob podpisu sporazuma 9. decembra 2024 v prostorih vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki v nagovoru zahvalil Slovenski vojski: “Z vašo nesebično pomočjo, visoko stopnjo organiziranosti in pripravljenostjo sodelovati z našimi organizacijami, nam je uspelo izvršiti veliko nalog, katerim nevladne organizacije s svojim kadrom in opremo niso bile kos. Posebej bi se rad zahvalil pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki so žrtvovali tudi svoj prosti čas za delo v korist družbe in narave. Javno mnenje v podporo Slovenski vojski se gradi skozi aktivnosti, s katerimi neposredno prispevate k varnosti ljudi in premoženja in zaščiti narave in okolja.”
Slovenska vojska v letu 2025 podpira 22 organizacij: Društvo upokojencev MORS, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske, Gasilsko zvezo Slovenije, Judo zvezo Slovenije, Kinološko zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Smučarsko zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Športno humanitarno društvo Vztrajaj – Never give up, Triglavski narodni park, Turistično zvezo Slovenije, Zavod Mepi – mednarodno priznanje za mlade, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zvezo društev generala Maistra, Zvezo društev in klubov zveze Moris, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo radioamaterjev Slovenije, Zvezo slovenskih častnikov, Zvezo tabornikov Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo združenj borcev za vrednote NOB.
Fakulteta za varstvo okolja v sodelovanju s partnerskimi organizacijami (Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Julius Kühn Institut; Lovska zveza Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije) organizira 14. Evropsko konferenco o upravljanju vretenčarjev (EVMC 2025), ki bo od 12. do 16. maja 2025 v Ankaranu.
Konferenca je nadaljevanje prejšnjih srečanj, znanih kot EVPMC, vendar tokrat z dodatnim poudarkom na vključenosti vseh vrst vretenčarjev in različnih načinov upravljanja, vključno z ekologijo, spremljanjem ter ohranjanjem vrst.
Glavne sekcije konference, ki pokrivajo najnovejše in najzanimivejše teme ter širok spekter disciplin, so: Ekologija, fiziologija in vedenje; Taksonomija in genetika; Spremljanje in upravljanje populacij; Konflikti med ljudmi in živalmi ter družbeni vidik; (Invazivne) tujerodne vrste vretenčarjev; Poljedelski in urbani sistemi; Zdravje, zoonotski patogeni in paraziti; Odpornost na rodenticide in okoljski monitoring ter Novi pristopi in metode.
Z več kot 200 prispevki raziskovalcev, ki prihajajo iz več kot 40-ih različnih držav, bo EVMC 2025 združila raznoliko mednarodno skupnost strokovnjakov, ki bodo delili izkušnje, predstavljali nova odkritja ter vzpostavljali sodelovanja, ki bodo oblikovala prihodnost upravljanja vretenčarjev.
Še posebej veseli smo, da bodo na konferenci sodelovali eminentni vabljeni predavatelji: • Ancuta Fedorca, National Institute for Research and Development in Forestry “Marin Dracea”, Romunija • Atle Mysterud, University of Oslo, Norveška • Heidi C. Hauffe, Fondazione Edmund Mach; National Biodiversity Future Center (NBFC), Italija • Joaquin Vicente Baños, Instituto de Investigación en Recursos Cinegéticos, Španija • László Kövér, University of Debrecen, Madžarska • Sabine Begall, University of Duisburg-Essen, Nemčija • Boris Kryštufek, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenija • Nikica Šprem, University of Zagreb, Hrvaška
Branko Galjot iz Kranja, ki ga lovski tovariši poznamo bolj po imenu Brane, je konec lanskega leta dopolnil 85 let. Letos pa mineva polnih 57 let njegovega članstva v slovenski zeleni bratovščini.
Foto: Brane Galjot v družbi lovskih prijateljev. Foto: Alenka Brun
Pred dnevi so se zato zbrali Branetovi najožji lovski tovariši v lovski sobi gostilne Pr’ Bizjak na Zgornji Beli in skupaj nazdravili obema jubilejema enega najuglednejših gorenjskih in slovenskih lovskih in gozdarskih strokovnjakov. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Gorenjske Peter Belhar slavljencu podelil najvišje priznanje te zveze, zlato plaketo.
Brane je diplomiral na Fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani. V lovske vrste je vstopil leta 1962. Najprej je bil redno zaposlen na Gozdnem gospodarstvu v Kranju, nato pa nekaj časa tudi na Lovski zvezi Slovenije. Od leta 1974 in vse do upokojitve je opravljal funkcijo tajnika v ZLD Gorenjske v Kranju. Z bogatim strokovnim, raziskovalnim in publicističnim delovanjem se je trajno vpisal v slovensko lovsko zgodovino in med najbolj prepoznavne lovske osebnosti na Gorenjskem.
Voščilo predsednika ZLD Gorenjske Branetu Galjotu. Foto: Alenka Brun
Kot je o njem povedal dolgoletni prijatelj in sodelavec mag. Franc Ekar, je Brane »najlepši primer naravovarstvene osebnosti, ki je v največji meri združevala teorijo in prakso. Tega se je navzel od velike gorenjske gozdarske in lovske avtoritete, ing. Miloša Keliha, pa tudi od drugih gozdarsko-lovskih strokovnjakov. Eden največjih Branetovih raziskovalnih in publicističnih uspehov je zbirka in zapis Kronika gorenjskega lovstva za obdobje od leta 1946 do 1997. Rezultati njegovega raziskovalnega dela so opogumili gorenjsko zvezo, da je leta 1998 nastala bogata publikacija Naših petdeset let – zbornik Zveze lovskih družin Gorenjske. V njej je vsebinsko in delovno predstavljenih vseh 28 gorenjskih lovskih družin«.
Trajni pečat in globoke sledi je Brane pustil tudi v Karavanškem sporazumu in v mnogih med mejnih in meddržavnih projektih Slovenije in Avstrije na področju varstva okolja, narave in divjadi. Velik pečat je pustil tudi v loviščih lovskih družin, katerih član je bil. Zdaj je v družbi lovskih tovariš v LD Šenčur. Želimo mu še veliko zdravja in dober pogled!
Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so opravili pregled in kategorizacijo odvzema divjadi iz lovišč lovskih družin (LD), ki so vključene v Slovensko goriško lovskoupravljavsko območje (SOZUL). Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov.
Strokovna komisija pri delu. Foto: Božidar Kunej
Lanski skupni odvzem srnjadi (odstrel in izgube) je znašal 2.345 osebkov obeh spolov, od tega 1.183 osebkov moškega in 1.162 ženskega spola. Iz lovišč je bilo odvzetih pet glav jelenjadi (dva moški spol, tri ženski spol) in prav tako pet jelenov damjakov, ki so pobegnili iz obor (štiri moškega in enega ženskega spola). Visok, a vendarle manjši, kot v letu 2023, je bil odvzem divjih prašičev, saj je znašal 123 osebkov (61 moški in 62 ženski spol). Izjemno visok je bil odvzem lisic, ki je znašal kar 1.369 osebkov obeh spolov in sivih vran, ki je znašal 1.636 ptic. Iz lovišč je bilo odvzetih tudi 42 jazbecev, 11 kun zlatic in 96 kun belic. Lani je lovcem kljub zahtevnosti lova uspelo upleniti tudi deset šakalov.
Od male divjadi je bilo skupaj odvzetih samo 67 poljskih zajcev, 409 fazanov in 204 divje race mlakarice. Mala divjad še naprej izgublja tla pod nogami, saj se zaradi posegov v naravno okolje krči njen življenjski prostor. V mnogih LD so se zaradi tega poleg že dolgo zaščitene poljske jerebice odrekli tudi odstrelu fazanov in ponekod celo poljskemu zajcu, katerega številčnost se marsikje že nekoliko popravlja. Poglavitna skrb LD ostaja še naprej ohranjanje in izboljševanje naravnih življenjskih pogojev za malo divjad, še zlasti za vse bolj ogrožene poljske kure.
M. T.
Posebna trofeja srnjaka, uplenjenega v LD Polskava. Foto: Božidar Kunej
51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo v soboto, 15. marca 2025, na Celjskem sejmu, v Modri dvorani Kongresnega centra, Dečkova cesta 1, Celje.
50. SLPZR. Foto: Jure Škrlep
Prvo vabilo z okvirno časovnico in scenosledom prireditve ter notnim gradivom ste že prejeli, objavljeno je tudi na spletni strani, v zavihku lovska kultura. Prijave sprejemajo do vključno 12. februarja.
Že dlje časa se govori, da srnjad v slovenskih loviščih počasi izginja. V nekaterih lovskih družinah se pridušajo, da ne morejo izpolniti letnih planov. Na to, da je srnjad v krizi, opozarjamo načrtovalce, iščemo vzroke, skušamo najti rešitve, predlagamo ukrepe in pričakujemo tudi pomoč države.
Foto: Pixabay
“Nismo čakali križem rok, poskušali smo ugotoviti, za kaj gre. Komisija za upravljanje z divjadjo je naredila raziskavo, ki je povezovala stalež divjadi s staležem šakala. Ne trdimo, da je to edini razlog, vzrokov je prav gotovo več, vendar se lovci ukvarjamo le s tistimi, ki so v naši pristojnosti, kar šakal nedvomno je. Opozarjamo načrtovalce in državo, da je srnjad v krizi. Če se ne bomo lotili ukrepov, bomo srnjad čez desetletja naseljevali tja, kjer je bila včasih prevladujoča divjad,” izpostavlja predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča upravljavce lovišč, da se od 1. 1. 2025, kot dokazilo o odvzemu divjega prašiča predloži sprednji spodnji del čeljusti, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma.
Foto: Pixabay
Tako se olajša priprava čeljusti divjih prašičev in hkrati zadosti določilom pravilnika*. V kolikor prva predmeljaka ne izrasteta, se čeljust odreže pred drugim predmeljakom. Seveda je treba priložiti tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).
Sprednji del spodnje čeljusti divjega prašiča, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma. Foto: vir MKGP
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne 23. 4. 2015 sprejel *Pravilnik o spremembah Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju (Uradni list RS, št. 29/15), kjer je v šestem odstavku 5. člena med drugim določeno, da je treba komisiji za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju za divjega prašiča predložiti celo spodnjo čeljust. V letu 2016 je bilo na OZUL-e posredovano pojasnilo glede predložitve cele spodnje čeljusti pri divjem prašiču št. 007-18/2014/37 z dne 12. 4. 2016, kjer je bilo pojasnjeno, da se za celotno spodnjo čeljust šteje že, če upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom predloži levo spodnjo čeljustnico skupaj z vsemi (tudi desnimi) sekalci; leva čeljustnica je lahko v zadnjem delu odrezana, in sicer za zadnjim izraslim meljakom. Predložiti je treba tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).
V primeru izgube divjega prašiča velja izjema skladno s 17. členom Zakona nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20), kjer upravljavec lovišča kot dokaz za izgubo divjega prašiča komisiji lovskoupravljavskega območja predloži podatke o odvozu najdenih poginulih divjih prašičev za svoje lovišče, ki jih pridobi od Veterinarsko higienske službe.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Lovska zveza Slovenije je danes v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije.
Foto: Gregor Bolčina
“Sporazumi bodo omogočili medsebojno izmenjavo izkušenj in usklajevanje ukrepov za trajnostno upravljanje divjadi. So prvi korak k tesnejšemu sodelovanju v regiji ter skupnemu vplivu na evropske odločevalce glede lovstva in ohranjanja narave,” je povedal predsednik LZS Alojz Kovšca in poudaril, da srečanje ni politične narave, gre za povezovanje nevladnih organizacij: “Cilj sporazumov je krepitev sodelovanja na podlagi skupnih interesov, ki izhajajo iz podobnosti lovišč in geografske bližine.”
V Sloveniji smo z dobrim gospodarjenjem uspeli ohraniti visoko pestrost živalskih vrst ter dobro sobivanje med ljudmi, divjadjo in naravo. “Slovenski način gospodarjenja z divjadjo in ohranjanja naravne raznovrstnosti razlikuje od večine držav Evropske unije, kjer je lov pogosto elitističen šport. Pri nas lahko lovi vsak državljan z opravljenim lovskim izpitom, ne glede na socialni status, premoženje ali spol,” je povedal Kovšca.
Predsednik LZS je ob tej priložnosti napovedal širjenje sodelovanja in podpise dvostranskih sporazumov s Hrvaško in Črno goro, z Romunijo in Bolgarijo. Regionalnega srečanja se je udeležila tudi Zveza lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je LZS sporazum podpisala že lani.
Podpisniki sporazumov (z leve proti desni): generalni sekretar Živojin Lazić (Republika Srbska), predsednik Željko Sušec (Vojvodina), predsednik Alojz Kovšca (Slovenija), predsednik Muhamed Hodžić (Bosna in Hercegovina), predsednik Bratislav Ćirković (Srbija), predsednik Vlatko Aleksovski (Makedonija) in predsednik Drago Guberac (Herceg Bosna). Foto: Gregor Bolčina Zbrane je nagovoril tudi župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač.1. Regionalno srečanje lovskih zvez. Foto: Gregor BolčinaFoto: Gregor Bolčina
V okviru 1. regionalnega srečanja lovskih zvez bo Lovska zveza Slovenje danes, ob 12. uri, v Lovskem domu v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva.
Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza Slovenije bo dvostranske sporazume o sodelovanju podpisala z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije. Regionalnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Zveze lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je Lovska zveza Slovenija konec lanskega leta že podpisala sporazum o sodelovanju.
Zagrebški velesejem od 21. do 23. februarja 2025 organizira Zagrebški sejem lova, 7. sejem lovske opreme.
Foto: Zagrebški velesejem
Zagrebški lovski sejem je osrednji regionalni dogodek, ki poteka ob podpori Hrvaške lovske zveze. Na sejmu bodo razstavljali proizvajalci in zastopniki priznanih svetovnih znamk lovske, športne, vojaške in varnostne opreme. Pripravljajo bogat in zanimiv razstavni program, številne zanimivosti in strokovna srečanja. Prihajajoči sejem, ki bo trajal tri dni, bo obeležil 100. obletnico Hrvaške lovske zveze.
Zagrebški lovski sejem, ki se ga je lani udeležilo 67 razstavljavcev iz sedmih držav, podpirajo pomembni pokrovitelji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Hrvaška lovska zveza, Hrvatske šume, Hrvaška lokostrelska zveza in Zagrebški živalski vrt. Ob ogledu lovskega sejma lahko obiščete tudi Zagrebški sejem navtike, ki bo potekal od 19. do 23. februarja 2025.
Dani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaFoto: Zagrebški velesejem
17. decembra 2024 smo se na pokopališču v Ožbaltu ob Dravi še zadnjič poslovili od staroste štajerskih in slovenskih lovcev, Maksa Holcmana, člana Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Maks Holcman je bil srčni in pravični lovec. Foto: osebni arhiv
Rodil se je 16. avgusta 1924 na znameniti Namestnikovi domačiji na Kozjaku, na kateri od nekdaj živi in gospodari trdni slovenski Namestnikov rod.
Maks je bil vse življenje tesno povezan z naravo, gozdom in lovom. V skrivnosti in čarobnost lova ga je kot mladega fanta vpeljal že njegov oče in bogato lovsko kariero je nadgradil z mnogimi odgovornimi funkcijami. Vedno se je zavzemal za visoke etične standarde v lovstvu in skrbel za ohranjanje bogate lovske tradicije. Kot gozdar je v dolgih letih službovanja dodobra spoznal vsak kotiček revirja. Med vsemi kozjaškimi lovci in tudi med lovskimi tovariši iz pobratene slovensko goriške LD Dobrava je užival velik ugled in spoštovanje tudi kot eden najboljših in najsrčnejših ter visoko etičnih štajerskih lovcev.
Če za koga, potem je bila za Maksa lov stvar časti in velikanske osebne odgovornosti. Lovska etika in lovska pravičnost, odlično poznavanje divjadi in njenih habitatov, vse to so bile odlike tega moža, ki se je s svojim udejstvovanjem v lovski organizaciji za vedno zapisal v lovsko zgodovino ne samo Kozjaka in Lovske zveze Maribor, pač pa celotnega slovenskega prostora.
Bil je izjemen učitelj in dragocen mentor mnogim generacijam mladih lovcev, katerim je nesebično predajal bogato znanje, predvsem pa jih je z izbranim, umirjenim besednjakom ter modrostjo zrelega moža, na vsakem koraku navajal na lovsko pravičnost in jih opozarjal na etični kodeks ter vrednote slovenskega lovstva. Bil je in ostaja nepozabna lovska korenina, velikega legenda in cenjena lovska avtoriteta.
Po dolgi bolezni je njegovo plemenito srce prenehalo biti 11. decembra 2024. Naj mu bo miren zadnji počitek v večnih loviščih!
Komisija za lovsko kulturo razpisuje 18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 16. marca 2025 v Celju, v okviru “Dnevov lovstva”.
Foto: arhiv LZS
Prvenstvo bo v mali kongresni dvorani Celjskega sejma, z začetkom ob 14:30. Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali je dostopen na naši spletni strani, v zavihku zakonodaja.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do srede, 12. marca 2025, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
Lovska zveza Slovenije sodeluje v evropskem projektu Interreg IPA Adrion za izboljšanje sobivanja človeka in prostoživečih živalskih vrst. Projekt se je začel izvajati konec leta 2024 in bo trajal tri leta.
Vir: projekt 4PETHABECO
Izboljšanje sobivanja ljudi in velikih zveri, kot so medvedi, volkovi, risi in šakali, ter ohranjanje biotske raznovrstnosti sta prednostni nalogi evropskega projekta 4PETHABECO, ki ga vodi Univerza v Vidmu (Italija) V projektu sodeluje deset partnerjev iz osmih držav jadransko-jonskega območja: iz Albanije, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu (Italija). Slovenski koordinator projekta je Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Projekt 4PETHABECO je namenjen ohranjanju populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo njihovih habitatov, še posebej preko krepitve zelene infrastrukture, kot so zeleni mostovi ali podvozi na avtocestah za varen prehod živali, zmanjševanja konfliktov pri sobivanju ter izboljšanja povezljivosti.
Specifični cilji projekta 4PETHABECO so: krepitev sodelovanja med deležniki znotraj jadransko-jonskega območja za spodbujanje sinergij in usklajevanje postopkov spremljanja populacij velikih zveri, povečanje preglednosti pri pridobivanju in interpretaciji podatkov o populacijah, izboljšanje stanja glede konfliktov, povezanih s sobivanjem človeka in populacij velikih zveri, s krepitvijo sodelovanja pri inovativnem soupravljanju habitatov in populacij, ustvarjanje baze znanja in interaktivne platforme jadransko-jonskega območja za reševanje konfliktov sobivanja, izboljšanje razumevanja kulturne, družbene in okoljske raznolikosti prostora.
Dolgoročni učinki projekta za ohranjanje velikih zveri in izboljšanje njihove odpornosti se bodo zagotovili preko soustvarjanja skupnih strategij in akcijskih načrtov jadransko-jonskega območja za skupno upravljanje populacij velikih zveri, varovanje in povečanje njihovih kopenskih habitatov in povezljivosti le-teh, kar bo omogočalo tudi udejanjanje strateških ciljev EUSAIR čezmejne paradne pobude PET HAB ECO.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so osem različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec, muflon) različnih starosti in spolov. V letu 2024 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost z zunanjimi zajedavci, predvsem s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije oz. bakterije povzročiteljice gnojenja, kot so npr. Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost in se redno pojavljajo tudi pri lisicah.
Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja
V Sloveniji so v LPN v Prekmurju prvič potrdili prisotnosti ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni. Zelo verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju. Okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi jih lovci zaznali, zato priporočajo, da se v preiskavo pošlje jetra s spremembami.
Pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah
Pri lisicah (Vulpes vulpes) so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Kot zanimiv, vendar zaskrbljujoč rezultat raziskave navajajo statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu, kar odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2024 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
