Rupicapra rupicapra
Opis
Gams je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm. Poleti je umazano rumeno rjav do temno siv. Zimska dlaka je daljša od letne, zato je poleti videti vitek, pozimi pa robusten in čokat. Na vsaki strani glave se mu prek oči vse do vrha gobca vleče široka temna proga (“vajeti”). Notranja stran uhljev je bela. Na čelu so pri obeh spolih razviti rogovi, imenovani roglji, ki so smolnato črni, v spodnjem delu ravni, na vrhu pa zakrivljeni. Samci imajo debelejše roglje, ki so na vrhu bolj kljukasti. Roglji začno rasti v prvem letu življenja in so kožna tvorba. Starejši gamsi imajo na rogljih smolnate obloge, ki so verjetno nastale zaradi drgnjenja ob smrekovo in macesnovo vejevje ter rušje. Odrasli gamsi tehtajo 25–30 kg. Kozli so za približno desetino večji od koz.
Življenje
Poleti so gamsi aktivni zjutraj in zvečer, pozimi pa ritem aktivnosti ne kaže izrazitih pravilnosti. So družabne živali in le stari kozli so samotarji. Največje trope tvorijo koze s kozliči, spolno zreli kozli pa se družijo med seboj. Kozli pridejo h kozam le v času parjenja (prska), to je novembra in decembra. Brejost traja 25–27 tednov. V maju koza skoti enega ali dva kozliča, izjemoma tri. Po dveh urah se mladi že postavijo na noge. Koza doji zarod do konca koledarskega leta. Koze spolno dozorijo s tremi leti, kozli pa s tremi do štirimi. Njihova življenjska doba je do 24 let. Koze živijo dlje. Naravna sovražnika odraslih gamsov sta le volk in ris. Zlasti kozličem so nevarni tudi planinski orli. Med gamsi je največja smrtnost zaradi padcev prek sten in zaradi plazov. Leta 1909, ko je plaz v Vratih odnesel Aljažev dom, so v treh severnih triglavskih dolinah plazovi pokončali do 400 gamsov (Šušteršič, 1947). Pomemben vzrok smrtnosti so tudi zajedavske bolezni; največ zaradi kužne gamsje slepote (povzročitelj neznan, verjetno pa so mikoplazme) in gamsjih garij (povzročajo pršice vrste Sarcoptes rupicaprae). V naših Alpah so garje že nekajkrat zdesetkale gamsje trope. Velika epidemija je bila v letih 1976–1977. Gams se največ pase na travnikih, pozimi pa tudi objeda.
Življenjski prostor
Gams je vrsta odprtih skalnatih predelov nad gozdno mejo. Praviloma se gamsi poleti zadržujejo nad gozdno mejo, pozimi se spuščajo nižje. Številni gamsi pa vse leto vztrajajo na visokogorskih pašnikih. Poseljujejo tudi pas ruševja. V tem stoletju so gamsi poselili pas gozdov v sredogorju in hribovju. To širitev verjetno lahko pripišemo iztrebljenju plenilcev, zlasti volka. Gams že od nekdaj živi tudi v strmih skalnatih soteskah v nižjih legah, pri nas npr. v soteski Iške, v Zagorju ob Savi, v dolini Kolpe, Borovniškem Peklu, na Snežniku itn.
Razširjenost v Sloveniji
V začetku stoletja so gamsi živeli v visokogorju Alp s Pohorjem vred, izolirane populacije pa so bile še v Zasavju, v dolini Kolpe in Iške ter na Šmarni gori. V Dinarskem gorstvu je bil bolj ali manj iztrebljen, zato so ga lovci naselili na Snežnik (leta 1926; H. H., 1927) in na Nanos (leta 1959; Bittner, 1970/71). Leta 1957 so gamse iz Kamniške Bistrice izpustili v Osilnico nad Kolpo zaradi “osvežitve krvi” (M. M., 1965/66). Pozneje so gamsi poselili Dinarsko gorstvo po naravni poti s severa. Že leta 1931 so se prvi gamsi pojavili na Gorjancih (Jordan, 1934), okrog druge svetovne vojne pa na Boču in Rogatcu (Kovač, 1976/77; Koser,1981). V zadnjih desetletjih so se spustili z območij nad gozdno mejo v z gozdovi zaraslo sredogorje, tako da so zdaj pogosti tudi v hribovju predalpskega sveta.
Razširjenost
Gorska območja severozahodne Španije, Pirenejev, Alp, Jure, Apeninov, Karpatov, Tater, balkanskih gora, Male Azije in Kavkaza. Človek ga je naselil v Schwarzwald, severno Češko, saško Švico in na Novo Zelandijo.
Status: stabilna vrsta
