Sciurus vulgaris
Opis
Veverica je eden naših večjih glodavcev. Prilagojena je življenju na drevju, kar je očitno po razmeroma drobnih kosteh in nesorazmerno dolgih zadnjih nogah. Vsi prsti, razen prednjega palca, so dolgi z ostrimi kremplji. Poleti je hrbet rjavo rdeč, boki rdečkasti, trebuh pa bel. Košat rep je navadno temnejši od hrbta. Zimski kožuh je podobno obarvan, vendar so boki neredko srebrno sivi. Pozimi na uhljih zraste čop okrog 3 cm dolgih temnih dlak. Barva je tudi v isti populaciji zelo spremenljiva. Nasploh so mlade živali temnejše od odraslih. Odrasla veverica tehta do 400 g.
Življenje
Na tleh, kjer se giblje z dolgimi skoki, se ne počuti varno. Dobro pleza in skače. Pri lovljenju ravnotežja si pomaga z repom, zna tudi plavati. Aktivna je podnevi. Močno deževje zavre aktivnosti zunaj gnezda. Zime ne prespi in brez hrane ne vzdrži dlje kot nekaj dni. Iz vej si zgradi gnezdo, ki v premeru meri približno 30 cm. Naredi ga v pazduhi veje, najpogosteje 8 m višje od tal, nikoli pa nižje od 3 m. Notranji prostor v gnezdu, ki meri v premeru 12–16 cm, si obloži z mahom, travami in drugim mehkim materialom. Lahko domuje tudi v drevesnem duplu. Polmer veveričinega okoliša meri do 500 m. V prehrani je predvsem rastlinojedka; je sadje, semena in glive, pa tudi zelišča. Živalski del je v prehrani slabo zastopan, vključuje pa ptičja jajca, ptiče in žuželke na vseh razvojnih stopnjah. Hrano tudi skriva, vendar so večje shrambe redke. Samci so spolno aktivni vse leto. Samice se začno pariti februarja. Brejost traja 36–42 dni, odrasla samica pa skoti dvakrat na leto. V leglu je 1–6 mladičev (navadno 3), ki so ob rojstvu goli in slepi. Samica jih doji 7–10 tednov. Mladiči so spolno zreli z dopolnjenim prvim letom starosti in le izjemoma že pri starosti šest mesecev. V ujetništvu je življenjska doba deset let, v naravi pa 5–6 let. Odrasle veverice pleni le malo plenilcev (kune, divja mačka), mlade pa so pogosto plen lisic, ujed in sov.
Življenjski prostor
Veverica je gozdna vrsta. Pri nas jo najdemo v vseh vrstah gozdov, od iglastih in mešanih do listnatih. Najbolj ji ustrezajo večje sklenjene gozdne površine, ki merijo najmanj 50 ha. Občasno se seli tudi v pas ruševja.
Razširjenost v Sloveniji
Splošno je razširjena od jadranske obale do ruševja.
Razširjenost
Gozdnata območja palearktične Evrazije. Na jugu živi do Sredozemlja, južnega Urala, Altaja, osrednje Mongolije, Mandžurije in Koreje. Od japonskih otokov živi samo na Hokaidu.
Spremenljivost in podvrsta
Spremenljivost barve, ki je pri veverici zelo velika, je v Sloveniji slabo znana. Pri nas razlikujemo dva barvna tipa, rdečega in temnega. V osrednji Sloveniji in Dinaridih prevladujejo temne veverice. Rdeče obarvane so pogostejše v nižinski vzhodni Sloveniji.
Status: stabilen, popolnoma zavarovana vrsta
