10. Slovenski lovski dan, ki je potekal 6. oktobra, v Kopru, je bil posvečen novi vrsti v slovenski favni – šakalu.
Šakal je vrsta prišlek, ki se je na območju Slovenije prvič pojavila v 50-letih prejšnjega stoletja, v zadnjem desetletju je zanjo – kot v številnih drugih državah JV Evrope – značilno hitro naraščanje, ki buri duhove v javnosti ter sproža diametralno nasprotne poglede.
To se odraža tudi v njegovem pravnem statusu: pri nas je od leta 2014 divjad (po Uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob), a je hkrati še vedno zavarovana vrsta (po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah). Zaradi tega lovci s šakalom trenutno ne smejo aktivno upravljati oz. ga loviti, vendar skladno z javnimi pooblastili in poslanstvom aktivno sodelujejo pri monitoringu vrste.
Šakal koloniziral tudi Slovenijo
Monitoring poteka v sklopu ciljnega raziskovalnega programa/ projekta (CRP) »Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus) v Sloveniji«. Projekt je v zadnjih dveh letih omogočil številna nova dognanja o šakalu, ki bodo omogočila odgovorno in sistematično upravljanje s to vrsto.
Od vzpostavitve spletne aplikacije »Monitoring šakala« za vpisovanje podatkov monitoringa je bilo v bazo vpisanih 1.307 podatkov o prisotnosti šakalov oziroma o izvajanju monitoringa v 141-ih loviščih v Sloveniji. Prisotnost šakalov je bila zabeležena v 911 zapisih v 130-ih loviščih. Rezultati monitoringa se nanašajo na obdobje od novembra 2016 do septembra 2018. V sklopu monitoringa so od aprila 2018 spremljali tudi prostorsko vedenje (telemetrijo) šakalov; na Krasu so vsakodnevno spremljali mlajšega samca.
http://sakal.gozdis.si, Foto: Janez Tarman
Zbornik izvlečkov 10. Slovenskega lovskega dne si lahko ogledate TUKAJ.
Slovenski lovci vidijo šakala kot vsiljivca
Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v večjem delu nižin v SV in JV Sloveniji, vzdolž meje s Hrvaško in Madžarsko. Za populacije šakalov na teh območjih je še vedno značilno, je pojasnil dr. Hubert Potočnik (član projektne skupine CRP Šakal), da so praviloma sestavljene iz manjšega števila teritorialnih družin. Od tu se posamezne živali odseljujejo v ostala območja v Sloveniji, kjer se večinoma pojavljajo samotarske teritorialne ali pa klateške živali. S stalnim priseljevanjem takšnih živali lahko pričakujemo, da se bo reproduktivno območje šakala v Sloveniji povečevalo.
Mag. Aleksandra Majić Skrbinšek (Biotehniška fakulteta UL) je predstavila anketo, s katero so ugotavljali mnenje slovenskih lovcev o šakalu in upravljanju z njim. Med lovci je največji pomislek potencialni škodljiv vpliv, ki ga ima šakal na divjad. Več anketirancev podpira ustavitev širjenja vrste v Sloveniji, še posebno tisti, pri katerih šakala v lovišču še ni. Z anketo so ugotovili, da slovenski lovci šakala vidijo kot vsiljivca, vendar se sčasoma navajajo na prisotnost te vrste. Prisotno je tudi prepričanje o pomembnih negativnih vplivih šakala na izvedbo lovskih načrtov. Škode zaradi šakala na domačih živalih anketiranci niso prepoznali kot pomemben dejavnik. Anketa je še pokazala, da večina anketirancev podpira trajnostni odstrel kot popolno ustavitev širjenja vrste.
V njihovi prehrani mrhovina, sadje, odpadki, mali sesalci …
Šakali so, kot sta na posvetu povedala dr. Tom Levanič in dr. Katarina Flajšman (oba člana projektne skupine CRP Šakal), prehranski generalisti, ki se prilagajajo lokalni in sezonski razpoložljivosti prehranskih virov. V njihovi prehrani so tako pogosti mali sesalci, mrhovina, sadje, odpadki, pa tudi mladiči in mlade živali parkljarjev.
Na širjenje številčnosti in obsega življenjskega prostora šakala lahko vplivajo tudi spremembe kulturne pokrajine in spremenjen način življenja ter drugačne družbene vrednote in norme, je povedal dr. Jernej Zupančič (član Strokovno-znanstvenega sveta LZS). Posebno ugodna okoliščina je velika dostopnost odpadkov, ki jih določene živalske vrste, tudi šakal, očitno zelo koristno uporabljajo.
Genetske raziskave kažejo, je razložil dr. Miha Krofel (Biotehniška fakulteta UL), da večina evropskih šakalov izvira iz območja okoli Kavkaza, ki so se kasneje združili s starejšimi evropskimi populacijami iz sredozemskih in črnomorskih obal. Danes šakale v Evropi delimo na štiri populacije, ki skupaj obsegajo okoli 100.000 osebkov in poseljujejo preko 300.000 km2. Pričakujejo, da se bo vrsta širila tudi v prihodnje, predvsem v J, Srednjo in Z Evropo.
Sanitarna vloga šakala
Dr. Duško Čirović (Univerza v Beogradu, Biološka fakulteta) je povedal, da je po ocenah v Srbiji več kot 20.000 šakalov, ki imajo v nasprotju z javnim mnenjem pomembno sanitarno vlogo – na območju Srbije naj bi letno odstranili več kot 3.700 ton živalskih odpadkov. Na kmetijskih površinah pa uplenijo več kot 13 milijonov glodalcev, ki bi lahko povzročili znatne škode na poljščinah.
Na Hrvaškem s pojavitvijo šakala ugotavljajo, tako dr. Ivica Bošković (Univerza Josipa Juraja Strossmayera v Osijeku), sočasen upad številčnosti divjadi, ki je pogosto napačno pripisan vplivu šakala. Prehranske analize so namreč pokazale, da se šakali prehranjujejo predvsem z mrhovino, nepravilno odloženim klavniškim odpadom, glodalci, gozdnimi sadeži in kmetijskimi pridelki. Na Hrvaškem pa so zabeleženi tudi primeri sobivanja šakalov in psov ter medsebojnega parjenja. Zato je mogoče pričakovati, da se bodo križanci prilagodili na sobivanje z ljudmi in postali prenašalec bolezni, npr. zoonoz v urbana okolja.
10. Slovenski lovski dan bo podrobneje predstavljen v novembrski številki revije Lovec.
