»Slovenski lovci opravljamo svoje poslanstvo, da v Sloveniji ohranimo vse živalske vrste za naše zanamce, a na podlagi znanstvenih metod,« je na današnji skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač.
Zato lovci in strokovnjaki pozivajo pristojne institucije, da končno sprejmejo ustrezne ukrepe, uredijo zakonodajo in pričnejo z aktivnim upravljanjem. »Težko sprejmem klic nekoga, ki mu je volk na domačem dvorišču požrl psa, kot se je to nedolgo nazaj zgodilo v Ribnici,« pravi Bradač. »Če je znano, da je populacija volkov v porastu, je potrebno ukrepati. Podobno je s šakalom, vrsto prišlekom, ki se v Sloveniji, sploh na Koprskem, izjemno hitro širi. Duhove v javnosti buri tudi načrtovani odstrel medveda, zato Lovska zveza Slovenije podpira stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice, naj nosi odgovornost in tudi plača nastalo škodo tisti, ki preprečuje odvzem.«
Lovci in strokovnjaki za trajnostno upravljanje s šakalom
Bradač meni, da bi načrtovana ukinitev oddelka za lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije zmanjšala preglednost načrtovanja in tudi ugled, ki ga ima slovensko upravljanje z divjadjo v evropskem prostoru. Lovska zveza Slovenije namreč veliko časa in sredstev vlaga v izobraževanje svojih članov, letos se je različnih izobraževanj, vključno s problematiko afriške prašičje kuge, udeležilo kar 4.000 lovcev. Prav tako slovenski lovci sodelujejo s strokovnjaki v številnih projektih, kot sta denimo Life Lynx, ki se ukvarja z ohranitvijo risa, in nacionalnim monitoringom šakala.
Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v večjem delu nižin v osrednji, severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, vzdolž meje s Hrvaško in Madžarsko.
»Z monitoringom šakala skušamo spremljati njegovo številčnost in širjenje v Sloveniji, pridobiti strokovne podlage ter zadostiti zakonskim zahtevam za trajnostno upravljanje s šakalom,« je povedal dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete UL. V Sloveniji namreč šakala obravnavata dva vzporedna predpisa, njuna kolizija pa onemogoča ustrezno trajnostno upravljanje s šakalom in druge domorodne vrste, kot so kuna zlatica, divja mačka in lisica, postavlja v podrejen položaj.
Ali Sloveniji grozi izbruh epidemije afriške prašičje kuge in bolezni Aujeszkega?
Pomembno je tudi, da država čim prej vzpostavi sistem ugotavljanja pogina v naravi, je v primeru afriške prašičje kuge, ki se bliža Sloveniji, že nekaj let pa velike probleme povzroča v Evropski uniji, izpostavil dr. Gorazd Vengušt z Nacionalnega veterinarskega inštituta. V letošnjem letu beležijo 1.400 izbruhov bolezni pri domačem prašiču v skupno 9 evropskih državah in okoli 5.000 primerov pri divjem prašiču. APK po Venguštovih besedah sicer ni močno nalezljiva bolezen, vendar se širi v primeru slabih biovarnostnih ukrepov, tudi preko obutve, opreme, obleke in vozil. »Prvi primer v Sloveniji bo verjetno izhajal iz poginjenega divjega prašiča, na katerega bodo naleteli lovci ali sprehajalci,« napoveduje Vengušt in dodaja, da gre predvsem za eno izmed ekonomsko pomembnih virusnih bolezni domačih prašičev.
Precej skrbi v javnosti je povzročila tudi nedolgo nazaj potrjena bolezen Aujeszkega pri dveh lovskih psih, ki sta bila v stiku z divjim prašičem. »Bolezen, ki jo spremljamo že nekaj časa, za divjega prašiča običajno ni nevarna, usodna pa je za druge živali. Bolezen je nekakšna slepa ulica, ker živali poginejo tako hitro, da se bolezen ne more širiti naprej. Podobnih primerov v Sloveniji zato ne pričakujemo veliko. Omejitve lova niso potrebne,« je pojasnila dr. Diana Žele z Nacionalnega veterinarskega inštituta. Bolezen, ki je zaradi značilnih znakov, poimenovana tudi lažna steklina, za človeka ni nevarna.
Ribiči zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb in posegov v vodotoke
Ribiška zveza Slovenije večjih težav ne beleži. V lanskem letu so rešili problem kormorana, tako s plašenjem kot odvzemom osebkov iz narave. Večjih onesnaženj ali zastrupitev slovenskih voda letos ni bilo, je pa narava pokazala zobe, zaradi posledic vodne ujme so vode v Tržiški Bistrici prazne. Po besedah predsednika Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslava Žaberla jih skrbi skupni vpliv podnebnih sprememb in posledice nesonaravnih posegov v vodotoke na ribji živelj.
Zaradi pomanjkanja padavin ima znaten delež rek in potokov majhen pretok, pogosto na delih, kjer so postavljene male hidroelektrarne. »Deli rek se pregrevajo, zato določene vrste rib, kot sta lipan in sulec ne morejo več preživeti. Zaradi male hidroelektrarne se je potok Krumpah v Ribnem pri Savinji, označen s strani Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani kot rezervat genetsko čiste donavske potočne postrvi, presušil. Le ena izmed dvajsetih velikih hidroelektrarn v Sloveniji ima urejeno učinkovito ribjo stezo,« opozarja Žaberl.
Ribičem se ne zdi smiselna popolna prepoved vlaganja tujerodne postrvi (šarenke), saj ravno ta lahko prenese višje temperature vode, poleg tega pa se ne strinjajo z oceno strokovnjakov o njeni neavtohtonosti, saj je v slovenskih vodotokih prisotna že skoraj 130 let. Opozorili so tudi nerešen problem kaljenja reke Drave zaradi odstranjevanja nanosov mulja v akumulacijskih jezerih avstrijskih hidroelektrarn. Mulj namreč odnese na slovensko stran in zasipa maloštevilna drstišča in zaduši ribje mladice.
Ribiške družine ne bodo dvakratno plačevale dajatev
Opozorili so tudi na problematiko napačnega obračunavanja vodnih povračil. »Vztrajamo, da v primeru izvajanja ribolova na celinskih vodah, ki sodijo v ribji okoliš, ko gre za ribolov, ko je vodno telo opredeljeno kot ribolovni revir, in ko za slednjega že plačujemo koncesijsko dajatev kmetijskemu ministrstvu, ribiške družine ne bodo plačevale še druge dajatve za isto vodno telo,« pravi Peter Solar, predsednik Komisije za pravna vprašanja Ribiške zveze Slovenije.
Sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličić je predstavil Ribiški slovar priznanega slavista in ribiča dr. Toma Korošca, ki predstavlja pravo redkost med ribiško publicistiko in se z njim lahko pohvalijo le redki narodi na svetu: »Gre za dragocen pripomoček za rabo pravilnih slovenskih izrazov, vezanih na ribe in športni ribolov; delo obsega kar 1131 gesel na 300 straneh. S tem delom RZS kot edini izdajatelj slovarja izpolnjuje svoje poslanstvo – ohranjanje ribiške tradicije in kulturne dediščine s področja sladkovodnega ribolova.«
DODATNE INFORMACIJE IN POUDARKE NAJDETE V PRILOŽENEM GRADIVU TUKAJ.
Foto: Jasna Kovačič Siuka