Kako ravnati v primeru trka z divjadjo?
Da bi preprečili trk, naj bodo vozniki posebno pozorni na opozorilne znake lovskih družin o prisotnosti divjadi na določenem območju, in sicer na prometne znake in postavljene silhuete, saj se večina povozov zgodi ponoči, ko je divjad zelo težko opaziti na varni razdalji.
Ob trku je pomembno, da voznik z odsevnim jopičem poskrbi najprej za svojo varnost, nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov, o trku pa obvesti center za obveščanje na številko 112. Na centru imajo vse potrebne informacije, o trku bodo obvestili higiensko službo in upravljavca lovišča.
Higienska služba bo odpeljala truplo, upravljavec lovišča pa bo zabeležil povoz. Postopek je treba spoštovati, saj vozniki tako pripomorejo k trajnostnemu upravljanju v lovišču. Posebno pomembno je to v primeru, ko je trk povzročil le poškodbo in se je divjad umaknila od cestišča. Pristojni potem ugotavljajo možnost preživetja divjadi in ustrezno ravnajo.
Odvoz srne ali katerekoli druge divjadi oziroma prostoživeče živali je kaznivo dejanje. V skladu z določili zakonodaje s področja veterine je tako meso obravnavano kot potencialno bolno in posledično neprimerno za prehrano, saj ni pregledano in ugotovljeno, ali vsebuje nalezljive bolezni, ki se z živali lahko prenesejo na človeka.
Ukrepi za zmanjšanje povozov
Najpogosteje pred avtomobil zaide najpogostejša vrsta divjadi – srnjad. Na Lovski zvezi Slovenije želimo opozoriti tudi na številne povoze male divjadi in drugih prostoživečih živali, ki ne povzročajo tako občutne materialne škode in se o njih redko govori, so pa za ohranitev naravnih ekosistemov prav tako pomembne (zajci, žabe, ježi …).
Slovenski lovci skušamo z urejanjem primernih življenjskih okolij za divjad in s tem tudi za druge prostoživeče živali le-te zadržati stran od cestišča, vendar žal pri tem nismo vedno uspešni. Zato izvajamo tudi druge ukrepe za zmanjšanje povozov:
- ukrepi, usmerjeni k voznikom: z njimi želimo povečati previdnost voznikov (znaki, table, silhuete divjadi, dodatna oprema vozil, izobraževanje in ozaveščanje),
- ukrepi, ki so usmerjeni v življenjski prostor divjadi (okoliške habitate): z njimi želimo zmanjšati verjetnost prisotnosti divjadi na cestišču in povečati zaznavanje njene prisotnosti (povečanje prehranske pestrosti stran od cest, zmanjševanje števila divjadi ob cesti, zmanjševanje vznemirjanja divjadi …),
- ukrepi, usmerjeni neposredno k divjadi: z njimi želimo onemogočati, zmanjšati in prostorsko usmeriti prehajanje živali prek cest (ograje, svetlobni pripomočki, kemična odvračala, podhodi in nadhodi, prostorsko usmerjanje odstrela).
Vse voznike in voznice, ki se zaradi prehodov živali počutijo ogrožene, naj opozorimo, da smo ljudje posegli v prostor živali z gradnjo cest in drugih objektov ter se tako odločili za sobivanje z njimi. S spoštovanjem živali kažemo tudi spoštovanje do narave. Človek je lahko, v nasprotju z divjadjo, vsaj delno pripravljen na morebitni trk. Zato so ukrepi, ki so usmerjeni k voznikom, namenjeni temu, da se voznike pravočasno in pravilno obvešča o možnosti trka z divjadjo.
