Po sledeh živali in znanja je bil naslov enodnevnega seminarja s področja gozdne pedagogike, ki je 17. oktobra 2017 potekal na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v Ljubljani. Omenjeni inštitut je dogodek organiziral z namenom predstavitve različnih možnosti osveščanja mladih in druge zainteresirane javnosti o značilnostih in pomenu naravnega okolja, njegovem varovanju in ne nazadnje tudi koriščenju izjemno raznolikih učnih pripomočkov, ki nam jih vsakodnevno ponuja narava. Večino udeležencev seminarja so predstavljale vzgojiteljice iz vrtcev in učiteljice iz osnovnih šol, poleg njih pa je bilo mogoče srečati tudi gozdarje Zavoda za gozdove Slovenije, predstavnike Zavoda za varstvo narave, Tehniškega muzeja Slovenije, skavtov in tabornikov. Poleg naštetih pa nas je zanimivemu dogodku prisostvovalo tudi nekaj lovcev, kateri si v okviru svojih aktivnosti prizadevamo učne vsebine s področja naravoslovja in lovstva na različne načine približati mladini in drugim ciljnim skupinam.
Izobraževanje je bilo izvrstno zasnovano, za kar gre zasluga mladi ekipi Gozda eksperimentov ob podpori direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije. Poleg uvodnih predavanj o Gozdni pedagogiki v Sloveniji in O prostoživečih živalih v slovenskih gozdovih in lovstvu v Sloveniji, ki sta jih pripravili Saša Vochl in Katarina Flajšman, je seminarju zagotovo dalo posebno težo tudi sodelovanje dveh priznanih gozdnih pedagogov iz tujine.
Razvoj in stanje gozdne in lovske pedagogike v Avstriji nam je slikovito predstavil Thomas Bachny, izkušen gozdar in lovec, ki se z gozdno, še posebej pa z lovsko pedagogiko ukvarja že skoraj četrt stoletja in je med drugim stalni sodelavec lovskega izobraževalnega centra v Burgenlandu na avstrijskem Gradiščanskem. Spremljal ga je stanovski kolega Wolfgang Schweighofer, prav tako poln znanja in izkušenj na področju dela z mladimi. Obema predavateljema gre zasluga, da smo se udeleženci seminarja na izjemno priljuden in razumljiv način seznanili s številnimi enostavnimi in privlačnimi oblikami predstavljanja gozdarsko lovskih znanj mladini in drugim ciljnim skupinam. Ob njuni razlagi in animaciji nam tako ni bilo težko npr. s pantomimo oponašati določeno divjo žival, na travniku igrati igro spomina, po opisu prepoznavati prosto živeče živali, zgolj na podlagi otipa opredeliti določen živalski del … Imeli smo tudi priložnost spoznati različne načine, s katerimi udeležence gozdarsko lovskih delavnic pritegnemo k aktivnemu sodelovanju, jih motiviramo pri reševanju zastavljenih nalog in jih ob tem tudi nagradimo s skromnimi in nepozabnimi darilci iz naravnega okolja. In piko na i je tik pred zaključkom seminarja predstavljala naloga, da iz razpoložljivega naravnega materiala upodobimo bodisi prostoživečo žival ali z njo povezano značilnost v naravnem okolju. Izdelki so bili občudovanja vredni.
Dan je skorajda prehitro minil; v imenu vseh lovcev, ki smo se udeležili te enkratne delavnice pa si upam trditi, da bomo pridobljena znanja lahko koristno uporabili pri prenašanju naravoslovno lovskih znanj na mladino in drugo zainteresirano javnost. Zato se v imenu Komisije Mladi in lovstvo pri Lovski zvezi Slovenije organizatorju iskreno zahvaljujem za povabilo na usposabljanje. Hkrati pa sem prepričan, da opisan dogodek predstavlja uvod v naše nadaljnje poglobljeno sodelovanje na področju gozdno – lovske pedagogike.
Marko Mali, predsednik Komisije Mladi in lovstvo pri LZS
