Coturnix coturnix L.
Opis
Prepelica je naša najmanjša poljska kura. Velika je 17–19 cm in težka le približno 150 g. V času pred jesensko selitvijo si lahko nabere veliko rezervne tolšče, tako da je njena teža v tem času lahko zelo različna. Samec in samica prepelice sta si po videzu in velikosti zelo podobna. Samec je nekoliko izraziteje obarvan, ima temno grlo in pod njim prečno belo in črno črto ter nad očmi belo progo. Prsi so rahlo rdečkosto rjavo obarvane, noge pa rjavkaste. Kljun in oči so rjave barve. Samica je nekoliko manj izrazito obarvana; je rjavo grahasta, grlo je svetlo, z dvema komaj opaznima rjavima črtama.
Življenje
Prepelica je sploh edina izmed naših divjih kur, ki je selivka. Selitev se začne že v začetku avgusta in traja, odvisno od vremenskih razmer, celo do novembra. Večina prepelic prezimuje v severni, zahodni in vzhodni Afriki ter Arabiji. Spomladanska selitev je hitrejša, saj se morajo prepelice vrniti v stara območja do obdobja gnezdenja. Razmnoževanje se začne nekako konec aprila in maja. V tem času lahko v zgodnjih jutranjih urah slišimo na poljih značilno oglašanje “pet – pedi”. Nekateri avtorji menijo, da prepelica živi v enoženstvu (monogamiji), spet drugi pa, da živi v mnogoženstvu (poligamiji). Samica znese v preprosto gnezdo na tleh 8–16 rumeno rjavih jajc, ki so posuta s temnimi pikami in lisami. Vali 17–21 dni. V prvih dneh svojega življenja se kebčki hranijo skoraj izključno s hrano živalskega izvora, kasneje se začne večati delež rastlinske hrane (semena, listi, cvetovi …) Kebčki se izredno hitro razvijajo in poletijo že po dobrih devetnajstih dneh. Pred selitvijo se pričnejo prepelice zbirati v večje jate. Selijo se vedno ponoči. Ptice se orientirajo po ozvezdju, zato je selitev v oblačnem vremenu upočasnjena.
Življenjski prostor
Njen značilen življenjski prostor je odprt in raven teren, polja, porasla z žitom ali drugimi nizkimi kulturami in travniki.
Razširjenost v Sloveniji
Prepelica je razširjena po celotnem nižinskem delu Slovenije, kjer so primerne kmetijske površine in travniki. Nekdaj je bila njena številčnost zelo velika, vendar se je z uvedbo sodobnega kmetovanja (monokulture, velikopovršinska pridelava, manjši delež žit, številna kmetijska mehanizacija, uporaba kemičnih zaščitnih sredstev) zelo zmanjšala. V zadnjih nekaj letih pa se številčnost prepelic tudi na naših poljih očitno ponovno veča.
Razširjenost
Prepeličin areal razširjenosti prepelice je izredno velik: najdemo jo v celotni Evropi, razen v najsevernejših predelih, preko celotne Azije vse do Japonske ter v zgornji polovici afriške celine.
Ogroženost
Prepelica je zelo ogrožena zaradi velikih in izrazitih sprememb v kmetijskem prostoru, ki so se zgodile v drugi polovici prejšnjega stoletja. Nekdanjo malopovršinsko, večinoma ročno pridelavo z velikim deležem žit in biološko zaščito je zamenjala velikopovršinska monokulturna pridelava z uporabo mehanizacije in kemičnih zaščitnih sredstev. V času selitve jo na njeni poti, zlasti ob obalah Sredozemskega morja, zelo ogroža tudi lov z mrežami in vabniki. V zadnjih nekaj letih se pri nas številčnost prepelice zopet nekoliko veča.
