Marmota marmota
Opis
Svizec je eden največjih glodavcev. Njegov trup je močan, čokat in robusten. Glava je široka z rahlo izbočenim čelom. Oči so velike, uhlji pa kratki. Okončine so mišičaste z dolgimi in močnimi kremplji. Rep je kratek. Dlaka je rumenkasto rjava, na hrbtu temnejša. Glava je siva, konica repa pa temna, skoraj črna. Glodači so oranžni. Odrasel svizec tehta do 8 kg.
Življenje
Je dnevna žival. Živi v družinskih skupnostih, ki štejejo 3–15 živali. Ker so monogamni, so v takšni skupnosti starši in njuni mladiči, dokler še niso spolno zreli. Svizci meje skupnosti označijo z izločki ličnih žlez in jih branijo pred vsiljivci. Odraščajoči samci se razselijo in na obrobju prejšnjega domovanja ustanovijo novo družinsko skupnost. Tako počasi nastane večja kolonija svizcev. Vendar pa le kakšni desetini živali uspe, da si ustanovijo družino; vse druge propadejo, največkrat med zimskim spanjem.
Svizci si v zemljo izkopljejo rove, v katerih prenočujejo, prezimijo in se skrivajo pred plenilci. Brlog leži 2 m pod površjem, lahko pa tudi 5 m. Zakloniščni rovi so lahko zelo plitvi. V globljih rovih svizec prespi zimo. Med zimskim spanjem, ki traja 5–6 mesecev, telesna temperatura pade na 4,5 °C, število vdihljajev na 1–4 v minuti, število srčnih utripov pa na 2–3 v minuti. V istem brlogu prezimuje več svizcev. Starši so toplejši od mladičev in jim tako pomagajo preživeti zimo. Če temperatura pade pod 4 °C, se svizci prebudijo in ogrejejo prostor. Parijo se takoj, ko se prebudijo. Samica je breja 34 dni, v podzemnem rovu skoti 2–7 (navadno 3–5) golih in slepih mladičev. Porodi samico tako izčrpajo, da v življenju koti največ trikrat. Mladi so spolno zreli šele v tretjem letu. Najdaljša znana življenjska doba je 20 let. V naravi ne živijo tako dolgo.
Plenijo jih planinski orel, krokar, ris, lisice in kune. Ob nevarnosti z glasnim piskom opozorijo vso skupnost. Svizci so rastlinojedi; jedo zelene dele rastlin, semena in podzemne dele. Odrasla žival potrebuje 1–1,5 kg svežih rastlin na dan (Vidic, 1985/86).
Življenjski prostor
Živi izključno v gorah, na višini 1200–2800 m. Ustrezajo mu odprti planinski travniki z dovolj globokimi tlemi.
Razširjenost v Sloveniji
V pleistocenu je bil v Sloveniji svizec splošno razširjen in, sodeč po številu najdb, tudi pogost. Ob koncu pleistocena ali v začetku holocena je pri nas očitno izumrl. Vsi svizci, ki zdaj poseljujejo alpsko območje Slovenije, so bili naseljeni iz Avstrije, Italije in Švice. Ponovno so jih naselili leta 1960, in sicer v Julijske Alpe leta 1971, leta 1973 pa v Karavanke.
Razširjenost
Visokogorska območja Alp, Karpatov in Visokih Tater. Naseljen je bil tudi v Pireneje.
Spremenljivost in podvrsta
V Slovenijo je bila naseljena nominatna podvrsta M. m. marmota (Linnaeus, 1758), ki je bila opisana po primerkih iz Alp.
Status: stabilen
