Dama dama
Opis
Damjak je predstavnik družine jelenov. Za damjaka je značilna velika spremenljivost v barvi: od sive z značilnimi belimi pikami do popolnoma črne in bele ter vsemi prehodi med obema barvnima skrajnostma. Imenujemo ga tudi jelen lopatar zaradi za vrsto značilnega lopatastega rogovja. Oba spola imata že od daleč viden daljši rep. Jelen ima že kot tele opazne daljše dlake a spolovilu. Košuta damjaka je manjša kot jelen. Telesna masa je odvisna predvsem od okolja. Damjak (košuta in jelen) je približno za polovico lažji od navadnega jelena. Odrasel samec damjaka lahko tehta od 50 do 80 kg. Rogovje je lopatasto, tako kot pri navadnem jelenu sta razvita nadočnik in srednjik. Zelo redko se pojavi tudi lednik ali sivček, to je parožek med nadočnikom in srednjikom. Teletu damjaka začne rogovje rasti že februarja ali marca z rastjo čelničnih nastavkov in naprej preide v šilo (prvo rogovje), ki doraste julija ali avgusta, ko ga jelen očisti. Šila mu odpadejo naslednje leto aprila ali maja. Takoj začne rasti novo rogovje, kje vse do 8. ali 10. leta praviloma vedno daljše in težje z bolj ali manj oblikovano lopato nad srednjim. Dveletni jeleni še nimajo razvite lopate. Damjak zraste v višino okrog 1 m, z vštetimi rogovi pa še okrog 30 cm več. Sezono parjenja pri damjakih prav tako kot pri navadnem jelenu imenujemo ruk. Pri damjakih ruk nastopi med avgustom in septembrom, samice pa maja ali junija običajno povržejo enega mladiča.
Življenje
Damjaki so rastlinojedi in se najpogosteje hranijo s travo, listjem in gozdnimi plodovi, odvisno od letnega časa in rastlinja, ki je na voljo. Najbolj aktivno se hranijo zjutraj in zvečer, v mraku.
Življenjski prostor
Življenjski prostor damjaka predstavljajo listopadni listnati gozdovi z vmesnimi travnatimi čistinami, mešani gozdovi, hribovita in subalpinska okolja, travišča in savane.
Razširjenost v Sloveniji
Po 2. svetovni vojni damjakov ni bilo v Sloveniji. V oboro na Kočevskem so damjake naselili leta 1965. Pozneje so jih naseljevali tudi drugod v prosto naravo. Živali so pripeljali predvsem z Brionov. Tako so nastali tropi v Prekmurju, na Pohorju, v Posavju, Šaleški dolini, Zasavju in na Krasu. Dandanes jih gojijo tudi v številnih manjših oborah za turistično ogled in zaradi prireje mesa.
Razširjenost
Damjak je tujerodna ali alohtona vrsta, kar pomeni, da približno zadnjih 10.000 let zemeljske zgodovine, po ledenih dobah, ni živel na ozemlju Evrope. V Evropi so ga iz Sredozemlja začeli naseljevati že Rimljani. Tako živi dandanes v večjih ali manjših kolonijah v mnogih evropskih državah in tudi drugje po svetu. Gojijo ga v prosti naravi, predvsem pa v oborah.
Damjaki se so se po zadnji poledenitvi naravno pojavljali v delu južne Evrope, Mali Aziji in verjetno severni Afriki in Etiopiji. Danes jih najdemo na mnogo obsežnejšem območju, saj so jih v mnoga okolja naknadno naselili ljudje.
Spremenljivost in podvrsta
Damjak ima veliko sposobnost prilagajanja v novem okolju, precejšnja je tudi njegova odpornost proti zajedavcem in boleznim. Z navadnim jelenom se damjak ne križa, znana pa je hibridizacija z bližnjim sorodnikom, vrsto mezopotamskega damjaka (Dama mesopotamica), ki živi na območju Meozpotamije v Iranu, ponovno pa so ga naselili tudi v Izraelu.
Status: stabilen
