Meles meles
Opis
Jazbec je naša največja kuna. Njegova glava je koničasta, trup pa močan in zajeten. Okončine so mišičaste, kremplji na prstih dolgi. Glava je bela, prek oči in uhljev se vleče široka črna proga, ki se začne kak centimeter za smrčkom. Hrbet je siv, z rumenkastimi, rjavkastimi ali srebrnimi odtenki. Trebuh porašča redka črna dlaka. Rep je kratek in svetel. Teža je odvisna od količine shranjene tolšče, zato se med letom občutno spreminja. Izjemoma tehta tudi več kot 20 kg.
Življenje
Je ponočnjak. Po navadi se giblje počasi in previdno. Dokaj dobro pleza, v sili tudi plava. Voh in sluh sta dobro razvita, vid pa je razmeroma šibak. Pozimi večinoma miruje v jazbini, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija). Zaradi obilja podkožne tolšče dolgo vzdrži brez hrane. Jeseni in pozimi je povprečna teža jazbecev večja kot spomladi. Pozimi zapušča brlog tudi v globokem snegu in hudem mrazu. Jazbečevo podzemno domovanje je labirint hodnikov in kotlov. Vhodov s premerom 3–5 dm je več. V gričevnatem svetu so lahko hodniki dolgi do 10 m in tudi 2–4 m globoki. “Spalnica” je največja in v premeru meri do 1,5 m. Jazbec jo nastelje s suhim listjem, travami in mahovi. V bližini jazbine je latrina, kjer se jazbec iztreblja. Le-te so lahko tudi v podzemnem domovanju. Jazbeci pogosto živijo v družinskih skupnostih. V ugodnem habitatu ena žival potrebuje 1–2 km2 velik teritorij. Jazbec je vsejed; hrani se z malimi sesalci, še posebno z njihovimi mladiči, dvoživkami, hrošči in drugimi žuželkami, polži, deževniki in mrhovino, pleni tudi gnezda in legla. Od rastlinske hrane se hrani s koreninami in gomolji, sadjem, raznimi žiti, jagodičevjem, žirom in želodom. Največji delež v prehrani pa zavzemajo deževniki. Jazbečevo razmnoževanje je zapleteno; parijo se od februarja do maja. Samice, ki v tem obdobju niso bile oplojene, in pa mlade samice, ki so šele spolno dozorele, se parijo še do septembra. Oplojeno jajčece 3–9 mesecev miruje in se šele decembra vgnezdi v maternično steno. Mladiči, ki jih je v leglu 1–5, se skotijo pod zemljo in ostanejo tam kar dva meseca. Jazbečeva življenjska doba je do 15 let. 35 % živali ne preživi tretjega leta. Jazbečeva naravna sovražnika sta volk in ris, znani pa so tudi smrtni izidi teritorialnih bojev.
Življenjski prostor
Na izbiro habitata vplivata pokrovnost terena in kakovost zemlje. Potrebuje suho, odcedno zemljo, v katero si lahko izkoplje podzemsko domovanje. Najpogosteje domuje v mešanih gozdovih. Pri nas mu ustrezajo suhi in topli gozdovi preddinarskega sveta. Redkeje se skriva v grmiščih in na odprtih predelih. Jazbine si lahko izkoplje na nenavadnih krajih; znan je primer, da se je skrival pod železniško progo (Kranberger, 1961/62) ali npr. jazbina pod hlevom na obrobju Črnomlja.
Razširjenost v Sloveniji
Jazbec je splošno razširjena vrsta. Ponekod se pojavlja samo občasno (npr. Dravsko polje; Maroh, 1954/55). V gorah ne živi visoko.
Razširjenost
Gozdnata in stepska območja celotne palearktične Evrazije. Na severu ponekod živi do polarnega kroga, na jugu pa do Palestine, Irana, Tibeta in južne Kitajske. Živi tudi na nekaterih sredozemskih otokih (Kreta, Rodos), Balkanu, v Angliji in na japonskem otočju.
Status: stabilen
