Cervus elaphus
Opis
Je naš največji jelen, ki je v plečih visok do slabega poldrugega metra. Glava je dolga, uhlja pa velika in koničasta. Rep je daljši kot pri srnjadi in meri 15 cm. Dlaka je dolga in krhka, poleti rdeče rjava, pozimi sivo rjava. Samci imajo na vratu daljšo in temnejšo dlako (grivo). Zadnjica je bela. Mladič je lisast, nejasno izražene lise lahko ostanejo vzdolž hrbta vse življenje. Samec ima na čelu razvejano rogovje, samica (košuta) pa je mulasta (brez rogovja). Mlademu samcu se že z osmim mesecem pojavijo na čelnici nastavki za bodoče rogovje. Prvo rogovje, ki začne rasti v starosti 12–14 mesecev, še ni razvejano. Le-to odpade marca, na njegovem mestu pa začne rasti novo, ki je vsako leto večje in bolj razvejano. Jelen ima največje rogovje po desetih letih. Staro rogovje odpada marca ali aprila, čiščenje novega pa se razvleče od julija do septembra. Mladi jeleni čistijo rogovje pozneje kot stari. Rogovje odraslega jelena je sestavljeno iz dveh vej (parožki). Parožki na vrhu veje tvorijo t. i. krono. Veji merita največ 120 cm, na njima pa je po sedem ali celo več parožkov. Leva in desna veja s parožki sta si bolj ali manj zrcalno simetrični. Naši jeleni tehtajo do 250 kg, košute pa do 150 kg.
Življenje
Jelen je aktiven zlasti v mraku in ponoči. Podnevi počiva v zavetju dreves, z mrakom pa gre na pašo. Je prežvekovalska vrsta, ki se hrani predvsem s travami. Jeleni so čredne živali. Ponekod v Evropi so pozimi že zabeležili večstoglave črede. Košute s teleti se družijo med sabo, samci pa pozimi sestavljajo svoje trope ali pa so samotarji. Tropi jelenov razpadejo v začetku parjenja (ruka), to je septembra, ko si v medsebojnih bojih poskušajo pridobiti čim več košut. Košuta je breja 230–240 dni, maja ali junija pa skoti navadno le eno tele. Mati ga doji približno tri mesece. Teleta spolno dozorijo v drugem (košute) oz. tretjem letu življenja (jeleni). Življenjska doba je 15–20 let, povprečna pa 5–6 let. Najpomembnejši plenilec jelenjadi je volk. V jelenovi prehrani večji del obsegajo trave, semena in plodovi. Pozimi lahko objeda iglavce in lupi lubje.
Življenjski prostor
Jelenov življenjski prostor so predvsem gozdovi od nižin do gornje gozdne meje. Najbolj mu ustrezajo stičišča gozdov in odprtih (obdelovalnih) površin. V Sloveniji največ jelenjadi živi v dinarskih bukovo-jelovih gozdovih in njihovih spremenjenih, zlasti zasmrečenih sestojih. V alpskem gorskem svetu živi jelenjad v mešanih in smrekovih gozdovih, v nižinski vzhodni Sloveniji pa tudi v poplavnih gozdovih.
Razširjenost v Sloveniji
V 19. stoletju je bila domorodna jelenjad na Slovenskem praktično iztrebljena, ker je bila po letu 1848 lovska pravica vezana na lastnika zemljišča. Zadnji jeleni naj bi v laškem okraju padli že leta 1736 (Anonimus, 1936), na Gorjancih leta 1823 (Šašelj, 1929), v Trnovskem gozdu leta 1826 (Mikuletič, 1978), na Kočevskem leta 1852 (Sajovic, 1919) in na Snežniku leta 1865 (Valentinčič, 1958/59) ali pa leta 1875 (Anonimus, 1912). Vprašanje je, ali je bila jelenjad v drugi polovici 19. stoletja res povsem iztrebljena. Po vsej verjetnosti so se jeleni obdržali vsaj v gozdovih Javornikov in Nanosa. Konec 19. stoletja so na Kranjskem in Štajerskem postavili nekaj obor, ki so bistveno vplivale na nadaljnjo zgodovino jelenjadi na Slovenskem. Sedanja jelenjad v veliki večini izvira iz omenjenih obor. Do druge polovice tega stoletja je jelenjad že poselila Karavanke in del Kamniških in Savinjskih Alp, Pohorje in kočevski ter notranjski in dinarski kras. Po šestdesetih letih se je jelenjad hitro širila na nova, še neposeljena ozemlja. Dandanes je redka ali pa ne živi le v večjih odprtih ravnicah, v visokogorju Julijskih Alp in na sami obali. V Prekmurje se je naselila z Madžarske.
Razširjenost
Listnati in mešani gozdovi palearktične Evrazije od Anglije do Daljnega vzhoda. Na jugu seže v severno Afriko, na Sardinijo in Korziko, v Malo Azijo in na Kavkaz. Na severu živi do severne polovice Skandinavije. Jelen živi tudi v Severni Ameriki, kjer je znan pod imenom vapiti (Cervus elaphus canadensis), v Aziji pa zlasti v Kazahstanu pod imenom maral (Cervus elaphus maral). V mnogih območjih ga je človek iztrebil, zato zdajšnja razširjenost ni sklenjena. Evropsko jelenjad so uspešno naselili tudi v J. Ameriko (Čile in Argentina), na Novo Zelandijo in v Avstralijo.
Spremenljivost in podvrsta
Jelen je zelo spremenljiva živalska vrsta. Na telesno velikost in moč rogovja vplivajo življenjske razmere v okolju. Majhni jeleni so na Škotskem, Norveškem in na Korziki, največji so jeleni nižinskih območji, jeleni gorskih predelov pa so navadno manjši od njih.
Status: stabilen
