Lutra lutra
Opis
Dolgo telo neopazno prehaja v stožčast rep. Glava je ploska in široka, nosnice velike, uhlji pa majhni. Noge so nizke, med prsti ima plavalno kožico. Podlanka je gosta in tudi v vodi ostane suha. Prek nje je dolga rjavkasta nadlanka, ki je na trebuhu nekoliko svetlejša. Telesna teža samcev je 5,8 do 9,8 kg, samic pa od 2,8 do 5,6 kg.
Življenje
Vidra je pretežno nočna žival. Podnevi se skriva v podzemnih brlogih ali pritalnih drevesnih duplih. Je samotarka, vendar pa mladiči ostanejo pri materi vse leto. Na kopnem je počasna, giblje se z značilnim kunjim poskakovanjem. Je izvrstna plavalka. V vodi doseže hitrost 10–12 km/uro. Pod vodo plava s trebušno-hrbtnim zvijanjem. Navadno zajame zrak vsako minuto, vendar vzdrži pod vodo do štiri minute. V eni noči prepotuje 3–4 oz. 9–10 km, na kar vpliva vrsta dejavnikov (spol, starost, razpoložljiva hrana). Hrani se z ribami, dvoživkami, potočnimi raki in vodnimi žuželkami, občasno pleni še ptiče in sesalce. Na teden potrebuje 5,5–9 kg hrane. Ribe pleni neselektivno, torej ujame tisto, česar je največ na voljo. Vidra je verjetno preveč redka, da bi lahko vplivala na številčnost rib. Pari se v kateremkoli letnem času, največ mladičev pa se skoti ob koncu zime in v začetku pomladi. Brejost traja 62 dni, v leglu pa so 2–3 mladiči. Samice se prvič parijo, ko dopolnijo dve leti. Kotijo lahko le vsako drugo leto. Življenjska doba vidre je do 18 let. 25–38 % osebkov v populaciji so živali v prvem letu življenja. Naravnih sovražnikov nima, je pa zelo občutljiva za onesnaževanje voda.
Življenjski prostor
Reke, potoki in jezera. V nekaterih delih Evrope zaide tudi v morje.
Razširjenost v Sloveniji
Prvotno je bila splošno razširjena, manjkala je le v gorskem svetu alpskega in dinarskega območja ter na brezvodnem Krasu. Kadar se je selila iz enega povodja v drugega, je prečkala tudi visoke gore. Za Slovenijo je znan najvišji podatek o njenem potovanju prek 2000 m visokih bohinjskih planin iz Bohinjskega jezera v Baško grapo. Dandanes je vidrin areal v Sloveniji mozaičen. Velike reke (Sava, Drava, Mura) so tako onesnažene, da v njih vidra ne more živeti, obstala pa je v manjših, ne preveč onesnaženih pritokih, zlasti v Prekmurju.
Razširjenost
Celotno palearktično območje, razen sibirske tundre in Arabskega polotoka. Na jugu živi do južne Indije in Šrilanke, na vzhodu pa do japonskega otočja. V Evropi je bila splošno razširjena, zdaj pa je marsikje lokalno iztrebljena. Ponekod (Anglija, Nemčija) uspešno naseljujejo vidre, vzgojene v ujetništvu, v nekoč onesnažene vode.
Status: zavarovana vrsta
