Canis lupus
Opis
Volk je največji predstavnik družine psov. Njegov gobec je koničast, oči poševne, uhlji pa razmeroma veliki in pokončni. Vrat in prsi so zelo močne. Rep je krajši od polovice trupa z glavo, nosi pa povešenega. Kožuh je rumeno rjav s sivim nadihom. V zimski dlaki so sivi toni bolj izraženi. Za razliko od psa ima na podlakti 10 cm dolgo in 2 cm široko črno progo.
Življenje
Volkovi živijo v tropih s strogo določeno hierarhično lestvico. Najmanjši teritorij, ki ga posamezen volk potrebuje za preživetje, naj bi meril 25 km2. Sezonska razširjenost je odvisna od selitev plena. Če je le mogoče, se gibljejo po lahko prehodnem ozemlju. Zato so tudi v Sloveniji njihove sledi pogoste na gozdnih (kamionskih ali traktorskih) poteh (Brancelj, 1986). Pri iskanju hrane lahko naenkrat prepotujejo 40–70 km, znano pa je, da so v eni noči prehodili razdaljo 160 km. Volk je plenilec velikih parkljarjev, ki jih izčrpa v dolgem pogonu. S takim načinom lova ujame predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji. Zato je volk izredno pomemben selektor velikih parkljarjev. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad in srnjad, hrani pa se tudi z mrhovino in priložnostno napada vse vrste domačih živali (pse, konje, govedo, drobnico). Naenkrat lahko zaužije celo do 10 kg hrane, po drugi strani pa lahko dolgo zdrži brez nje. Parjenje poteka od decembra do marca. Volkulja je breja 62–64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ skotov aprila. V leglu je najpogosteje 5–8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Mladiči začno zapuščati brlog po osmih tednih, spolno pa dozorijo z 22 meseci. V populaciji prevladujejo samci (Brancelj, 1998). 40–50 % volkov propade v prvem letu življenja. Njihova življenjska doba je 12–16 let. Naravnih sovražnikov skorajda nima, znani pa so primeri kanibalizma. Volk se lahko okuži tudi s steklino. Človeku ni nevaren.
Opombe
Volk je neposredni prednik psa. Začetki udomačevanja segajo v mlajšo kameno dobo (neolitik), to je kakih 8000 let nazaj. Po eni od teorij naj bi ljudje na različnih krajih severne poloble udomačevali lokalne divje živeče pse, torej volkove in šakale. Ob selitvah naj bi bolj ali manj udomačene živali jemali s seboj, posledica česar naj bi bilo mešanje genetskega materiala različnih pasem. V zdajšnjem psu naj bi se torej pretakala kri volka in šakala. Vendar pa nobena od številnih pasjih pasem ne kaže nobene značilnosti s šakalom. Pes in volk se še vedno uspešno križata. Velike pasme psov so lahko zelo podobne, vendar psi nimajo nikoli tako močnih kočnikov. Pri volku so kočniki tesno drug ob drugem, pri psu pa so pogosto vrzeli.
Življenjski prostor
V Evropi živijo predvsem na gozdnatem območju, sicer pa lahko preživijo tudi v arktični tundri, močvirjih, stepi in polpuščavi. V Sloveniji so najpogostejši v gozdovih bukve in jelke, ki poraščajo obsežna gorska območja dinarskega krasa.
Razširjenost
Prvotno je poseljeval večino Evrazije do Indije in Kitajske na jugu. V Evropi je dandanes bolj ali manj iztrebljen, najdemo pa ga še v Skandinaviji in državah nekdanje Sovjetske zveze, na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter na Balkanskem, Apeninskem in Pirenejskem polotoku. Živi tudi v Severni Ameriki in na Grenlandiji.
Spremenljivost in podvrsta
Geografska spremenljivost je pri volkovih zelo izražena; v hladnejših območjih so večji, v toplejših pa manjši.
Status: stabilen, zavarovana vrsta
