JEJ MUZEJ! v družbi lovcev iz LD Črna jama

V Notranjskem muzeju Postojna se je 26. novembra odvil prvi gastronomsko obarvan dogodek JEJ MUZEJ!, na katerem so obiskovalci spoznavali kulturno tradicijo kolin na Slovenskem in se podali na vodenje po stalni razstavi muzeja ob pokušini suhomesnatih izdelkov in kozarcu vina.

Člani LD Črna jama Tomaž Čič, Milan Fajdiga, Grega Bajc, Aleksander Debevec in Dejan Gerželj so v Notranjskem muzeju Postojna na gastronomskem dogodku JEJ MUZEJ! postregli z divjačinskimi suhomesnimi dobrotami. Foto: Tjaša Žgur

Vodenje s pokušino so na ‘gozdnem’ delu stalne muzejske razstave v družbi kustosov izvedli tudi člani Lovske družine (LD) Črna Jama. S tem dejanjem so se postavili ob bok ostalim gostinskim ponudnikom tega večera v muzeju in predstavili kulturno tradicijo lovcev pri ravnanju z divjačino.

Kaj pa imajo koline skupnega z lovstvom? Lovci vendar uplenimo žival. Uplenitev divjadi je povezana z lovskimi običaji ter lovnimi pravicami do določenih vrst živali, ki so bile in so še vedno predmet lova. Koline in lovstvo imata več skupnih točk, kljub temu da gre za različne prakse: etika in spoštovanje do živali, uporaba lokalnih virov hrane, kultura ohranjanja in predelava mesa. Obe dejavnosti sta tudi močno zakoreninjeni v slovenski tradiciji in kulturi.

O pomenu in tradiciji kolin na Slovenskem je na dogodku na predavanju z naslovom Ni ga tiča čez prašiča! najprej spregovoril slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj. V uvodnem nagovoru je z razlago termina “koline” hitro razblinim vse dvome glede vprašljive povezave kolin z lovstvom: “Koline je lahko izraz za celoten proces, ki vključuje zakol prašiča, izdelavo mesnih izdelkov z zaključno zabavo, oziroma proslavo ob koncu procesa. Kot koline se lahko imenujejo vsi izdelki iz prašiča, lahko pa se s tem izrazom imenuje tudi samo klobase. Že ta širina, ki ga izraz ‘koline’ označuje, priča o tem, da smo Slovenci na tem segmentu kulture in kulturne dediščine izrazito bogati.”

Po izčrpnem in s slikovnim gradivom bogatim predavanjem, je sledil nadvse zanimiv ogled razstave Muzej Krasa s kustosi, ki so v stalno razstavo vključili kulinarično okusne in zgodovinsko zanimive vsebine. Po muzeju sta nas popeljali vodja muzeja Tina Poljšak in kustosinja Ana Čič. V “jamskem” delu muzeja nam je muzejski svetnik speleobiolog dr. Slavko Polak, predstavil arheološka dejstva in najdbe o divjih prašičih.

Dr. Slavko Polak se je osredotočil tudi na zanimive vidike evolucijskega razvoja divjih prašičev o katerih pričajo arheološki dokazi. Foto: Tjaša Žgur

Predstavitev dr. Polaka je ponudila globlji vpogled v zgodovino lova na divjega prašiča ter potek udomačitve, ki je na različnih krajih sveta potekala ob različnem času. Najprej je udomačitev potekala v Aziji, pred 13.000 leti, kar nakazuje, da so ljudje že dolgo pred našim časom prepoznali vrednost teh živali. Vrednost, ki jo za nas lovce danes predstavlja meso divjega prašiča pa so v “gozdnem” delu muzeja predstavili člani LD Črna jama.

Starešina Milan Fajdiga v družbi tovarišev lovcev pri razlagi zastopanosti živalskih vrst v njihovem lovišču in delovanju lovske družine. Foto: Tjaša Žgur

Starešina LD Črna jama Milan Fajdiga je zbranim laičnim gostom predstavil lovišče in zastopanost divjadi ter ostalih prostoživečih vrst v lovišču, ki se razprostira med Postojnskimi vrati pa skoraj tja do Nanosa.

Suhomesnate dobrote iz gozda, ki so jih pripravili lovci LD Črna jama. Foto: Tjaša Žgur

O kakovosti surovin, rokovanju z divjačino in pripravi suhomesnatih izdelkov so se obiskovalci lahko prepričali sami. Na zelenem prtu smrekovih vejic so se bohotili ocvirki divjega prašiča, suhomesnate dobrote iz divjega prašiča, košute in jelena ter za popestritev – na tanke rezine narezano posušeno meso medveda. Starešina in gospodar Dejan Gerželj ter lovski tovariši Grega Bajc, Tomaž Čič in Aleksander Debevec so z zbranimi razpravljali o ravnanju z divjačino in njeni pripravi.

Stalna razstava Muzej krasa vključuje tudi zgodovino lova v Notranjskih gozdovih ter pomemben del naše kulturne dediščine povezane z lovom na polhe. Foto: Tjaša Žgur

O polšjih kolinah in lovu na polha, pomembnemu del kulturne dediščine naših krajev,  je spregovorila muzejska svetnica Magda Peršič. Nadaljnji ogled muzeja pa je bil prefinjeno začinjen z zanimivimi pripovedmi o teh in onih domiselnih “vrhunskih iznajdbah” za obdelavo in pripravo mesa, kot jih je poimenoval kustos Tine Kaluža, ki je na ogled postavil mehanični raženj iz Predjamskega gradu iz 17. stoletja.

Tjaša Žgur

Usmeritve UVHVVR: odkup manjših količin divjadi, prodaja končnemu potrošniku in obratom prodaje

Zaradi enotnega izvajanja 12. in 13. člena Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora je inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izdala nekaj usmeritev.

Foto: Andrej Miklavčič

V CELOTI: usmeritve za izvajanje nadzora v zvezi z 12. in 13. členom Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora

Manjše količine divjadi in zasebna domača poraba

Lovec (član te lovske družine in lovec, zaposlen v LPN) lahko odkupi divjad za lastno domačo porabo (poraba v svojem gospodinjstvu) – ne spada pod ureditev iz tega pravilnika. Poleg tega lahko divjad iz družine votlorogi (gams, kozorog, muflon), ki je uplenjena v LPN in jo lovski gost odkupi za namen priprave dermoplastičnega preparata, šteje kot lastna domača poraba in se ne šteje v obseg manjših količin določenih v 12. členu pravilnika. V kolikor je uplenitelj »lovec gost« iz druge lovske družine in uplenjeno divjad želi odkupiti, potem se lovec razume kot končni potrošnik in spada pod ureditev iz tega pravilnika.

Vse druge lovce, ki niso člani lovske družine ali niso lovci, zaposleni v LPN, čeprav so uplenitelji, ne moremo šteti kot člane gospodinjstva in zanje pravilnik velja in se razumejo kot dobava končnemu potrošniku. Izjema je uplenjena divjad v LPN, ki jo lovski gost odkupi z namenom priprave dermoplastičnega preparata.

Manjše količine – obseg

Lovska družina ali LPN lahko iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, odda največ 20 odstotkov planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z dvoletnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi. Pri preračunavanju 20 odstotkov načrtovanega dvoletnega odvzema posamezne vrste divjadi se upošteva skupno število posamezne vrste divjadi za odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok.

Prodaja končnemu potrošniku in prodaja obratom prodaje na drobno

Trup, ki ga pregleda preglednik lahko odkupijo končni potrošniki (prodaja fizični osebi, ki je lahko lovec druge LD, lovski gost, uplenitelj, ki ni član LD, sovaščan, nadomestilo za škodo kmetu, donacija fizični osebi) ali pa se odda v odobren obrat za obdelavo divjačine npr. Nimrod, Meglen … Upravljalec lovišča mora zagotoviti, da so trupi divjih prašičev in drugih vrst divjadi, dovzetnih za trihinelo, pred oddajo končnemu potrošniku pregledani na trihinelo – preden ni znan izvid pregleda trup ne sme zapustiti lovske zbiralnice. Izjemoma se lahko iz lovske zbiralnice izda trup divjega prašiča tudi če še ni znan rezultat preiskave. O izvidu preiskave kupca (končnega potrošnika) obvesti upravljalec lovišča naknadno.

Če želi upravljalec lovišča trup uplenjene divjadi prodati obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, mora poleg pregleda usposobljene osebe pregled opraviti tudi uradni veterinar.

Prodaja 20 % divjačine končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno

Lovska organizacija lahko v letu 2023 končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno proda do 20 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti, tako kot določa 12. člen Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 96/14).

Foto: Pixabay

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, sprejet 29. 5. 2020, je v 50. členu določal, da lahko upravljalci lovišč končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno prodajo do 50 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti.

50. člen
(neposredna oddaja uplenjene divjadi)
Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na predpis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, proda do 50 % planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.

Določbe 50. člena tega zakona so prenehale veljati z uveljavitvijo Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ) (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), objavljen 7.11. 2022 (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), začetek veljavnosti naslednji dan po objavi, torej 8. 11. 2022.

Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin