Življenjska pot dr. Mihe Adamiča (1942 – 2024) nikoli ni vodila daleč od lovstva. Prve stik z lovstvom je doživljal s svojim stricem, legendarnim profesorjem in soustanoviteljem veterinarske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Stanetom Valentinčičem.
Resneje se je z lovsko stroko srečal med študijem gozdarstva. Po zaključenem študiju je s strokovnim delom v gozdarstvu začel na Kočevskem, kmalu pa je postal kustos lovskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, prav v času temeljite prenove muzejske zbirke sredi sedemdesetih let, ki je, skorajda nespremenjena, še vedno na ogled.
Kasneje je svoje strokovno delo na področju lovstva nadaljeval na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Opravil je pionirske raziskave prehrane velikih rastlinojedov v Sloveniji ter raziskave divjega petelina. Pred koncem poklicne kariere se je intenzivno ukvarjal z raziskovanjem rjavega medveda in v tistem času veljal za vodilnega strokovnjaka na tem področju. Še v času zaposlitve na Gozdarskem inštitutu je začel predavati Ekologijo divjadi na Gozdarski fakulteti, kasneje pa se je na Gozdarski fakulteti tudi redno zaposlil.
Večino časa je bil aktiven tudi v društveni organiziranosti našega lovstva. Bil je član Lovske družine (LD) Grosuplje. Na lovski zvezi Slovenije je skupaj s prof. dr. Andrejem Bidovcem vodil nekaj generacij šole za lovske tehnike, v glasilu Lovec pa je objavljal strokovne članke.
Za svoje delo je prejel red za lovske zasluge II. in II. stopnje, plaketo glasila Lovec III. stopnje ter posebno priznanje ob 100-letnici Lovske zveze Slovenije. V času svoje lovske kariere je izstopil iz LD Grosuplje ter se kasneje včlanil v LD Lukovica.
Številnim generacijam študentov gozdarstva, tečajnikov šole za lovske tehnike in strokovnjakom iz celega sveta je ostal v trajnem spominu. Naj počiva v miru!
Gregor Bolčina
