V organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovske zveze Slovenije se je 13. maja v dvorani Državnega sveta odvil posvet Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav. S posvetom so organizatorji želeli opozoriti na spremembe v staležu posameznih vrst divjih živali, vse večje škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih površinah ter problematiko evidentiranja in plačevanja škod, ki povzroča konflikte med oškodovanci in zavezanci za poravnavo škod.
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru dejal, da trenutna zakonodajna ureditev na področju divjadi in lovstva ter poplačilo škod po divjadi ne odgovarjata več ustrezno na izzive, s katerimi se soočajo kmetovalci, lastniki zemljišč in gozdov na eni in lovci na drugi strani, na kar je v preteklosti večkrat opozorila tudi pristojna komisija Državnega sveta. Zaradi neustrezne in deloma nedorečene urejenosti prihaja med različnimi deležniki do napetosti in konfliktov. »V izogib konfliktom in s ciljem ohranjanja kmetijstva in prehranske varnosti ter zaščite biotske raznovrstnosti je nujno, da ukrepamo brez odlašanja. To ukrepanje pa mora biti odgovorno in premišljeno, da bomo zagotovili pravično ravnotežje med varovanjem divjadi in zaščito interesov lastnikov zemljišč ter uporabnikov,« je dejal in dodal, da je treba sistem izplačila škod po divjadi treba urediti tako, da bo v praksi dejansko deloval.
Strokovno-etično vprašanje za lovce, eksistenčno vprašanje za kmete in politično vprašanje za državo
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je poudaril, da je gospodarjenje s prostoživečimi živalskimi vrstami kompleksno vprašanje, pri čemer »gre za lovce za strokovno-etično vprašanje, za kmetovalce za eksistenčno vprašanje, za državo pa za politično vprašanje«. Kadarkoli politika zamudi in pravočasno ne najde ustreznih rešitev, pride do tega, da so na koncu sprejete slabe rešitve, je opozoril. Namen posveta je osvetliti problematiko z več strani. »Divjad je edina, ki danes tukaj poleg nas lovcev nima zastopnika, zato se bomo mi potrudili, da bomo zastopali interese prostoživečih lovnih vrst,« je dejal in izpostavil, da so med uporabniki prostora tudi turistične in športne organizacije in tisti, ki se v naravi znajdejo neorganizirano in povzročajo motnje. Zaradi teh motenj se divjad seli, posledično se mora hitro nahraniti, kar stori na najboljši paši – to je na njivah. Lovci pozdravljajo napovedane spremembe zakona o lovstvu, pri čemer opozarjajo, da mora biti poudarek na zmanjševanju oziroma preprečevanju škode. V kolikor bodo lovske družine bankrotirale zaradi izplačevanja škod, bo težko najti koga, ki bo vodenje lovskih družin še pripravljen prevzeti, je opozoril.
Predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Urška Srnec je pojasnila, da škodo po divjadi ureja Zakon o divjadi in lovstvu. »Za škodo od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah odgovarjajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, medtem ko za škodo od divjadi na premoženju na nelovnih površinah (parki, ograjene površine, naselja ipd.) odgovarja država oz. v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fizična ali pravna oseba lahko prijavi nastanek škode od divjadi, vendar pa mora hkrati tudi ustrezno zaščititi svoje premoženje pred škodo, ki jo lahko povzroči divjad«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da naj v primeru prijave škode od divjadi, pooblaščena oseba za oceno škode čim prej izvede ogled in skupaj z oškodovancem poskuša doseči sporazum, ki bo sprejemljiv obema stranema. Oškodovanec mora škodo prijaviti v treh dneh odkar je opazil škodo, prijava mora biti pisna. Škoda po divjadi, kjer je škodo povrnilo MKGP, je leta 2023 znašala nekaj preko 613 tisoč evrov. Število škodnih dogodkov in vsota izplačanih škod naraščata, najbolj po divjadi.
Najbolj narašča škoda po jelenjadi
Dr. Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da so evidence škod pokazatelj zasičenosti ekonomske in sociološke nosilne zmogljivosti okolja. Na osnovi podatkov o škodah v zavodu ugotavljajo, kje v Sloveniji je največ težav z divjadjo in temu prilagajajo lovsko-upravljavske cilje. Glavnina škod v Sloveniji je ovrednotenih v Severovzhodni Sloveniji oziroma v pomurskem lovsko-upravljavskem območju. Podatki o škodah nakazujejo tudi, kakšna je dinamika vrst, ki povzročajo največ škod. Iz dinamike je razbrati, da najbolj narašča škoda po jelenjadi. Na osnovi evidentirane škode presojajo tudi o nujnosti izrednih posegov v populacije divjadi (odstrel izven lovne dobe, odstrel na nelovnih površinah). Kakovostni kazalniki v populacijah divjadi in njenem okolju pripomorejo k boljšim upravljavskim odločitvam.
Miran Daković iz Lovske zveze Slovenije je uvodoma spomnil, da so konfliktna razmerja med človekom in divjadjo, ki povzroča škodo na kmetijskih pridelkih, domačih živalih in drugi lastnini, prisotna povsod po svetu in so stara toliko, kolikor je staro obdobje, ko je človek začel kmetovati. Poudaril je, da mora biti pri iskanju ustreznih rešitev cilj poiskati in opraviti prijazne načine reševanja škod in predlagati najpreprostejšo rešitev vse pogostejših škodnih zahtevkov za škodo po divjadi, hkrati pa tudi ohraniti biotsko pestrost habitata in zdrave populacije divjadi za potomstvo. Na obnašanje živali v gozdu vpliva tudi dejstvo, da je gozd pogosto prizorišče nočnega športnega udejstvovanja, kot so vožnja z motornimi kolesi in štirikolesniki in nočni pohodi. Ko govorimo o privatnem interesu do lova, kar spodbuja trofejni lov, trpi divjad, je poudaril.
Škode po divjadi drugi največji problem kmetovanja, takoj za birokracijo
Andrej Andoljšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavil pomanjkljivosti v zakonskih opredelitvah in postopkih glede škode po divjadi. Divjad oziroma škode po divjadi so kmetovalci označili kot drugi največji problem pri kmetovanju, takoj za birokracijo. Še toliko večji je ta problem na območjih, ki so demografsko ogrožena, saj opuščanje kmetovanja dodatno povzroča praznjenje vasi. Andoljšek je opozoril na težave pri uveljavljanju odškodnin, kot na primer: roki za izplačila niso predpisani, prihaja do težav pri iskanju cenilca, težko je določiti točno mejo med lovnimi in nelovnimi površinami, lastniki se za tožbe pogosto ne odločajo zaradi velikih stroškov in nizkih zneskov izplačil. Razkorak med evidentiranimi in dejanskimi škodami je lahko posledično zelo velik.
Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je izrazil upanje, da bo posvet prispeval k boljšim odločitvam odgovornih. Populacija divjih živali po njegovem mnenju narašča tudi zaradi vse večjega vpliva naravovarstvenih organizacij, opuščanje kmetovanja pa ima velik vpliv na prehransko samooskrbo in s tem varnost države. Na posvetu so s predstavitvijo stališč sodelovali še Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije, Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Aleksander Reberšek iz Lovske zveze Slovenije.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nato pa še plenum Državnega sveta.
Vir: Državni zbor RS
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
