Lovska organizacija v Mariboru je od vsega začetka odgovorna članica krovne organizacije slovenskih lovcev – Neprecenljivo je njeno kulturno in narodno-politično poslanstvo v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni – Danes je v 45 lovskih družinah Lovske zveze Maribor združenih 2.100 lovcev, med njimi tudi nekaj lovk.
V veliki Maistrovi dvorani Narodnega doma Maribor, v hiši, v kateri so se ob prevratu leta 1918 odigrali za slovenstvo v mestu ob Dravi in na slovenskem Štajerskem številni prelomni dogodki, je bila 7. oktobra slavnostna akademija ob stoletnici Lovske zveze Maribor. Dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, je pritegnil veliko pozornosti in je vnovič potrdil veljavo in pomen lovske organizacije na Štajerskem.
Program je povezoval zgodovinar in radijski urednik Stanislav Stane Kocutar, sicer član LD Kamnica. V kulturnem programu so nastopili mariborski lovski rogisti pod dirigentsko palico maestra Marjana Goloba in vokalna skupina Cantare. Neverjetno svečano ozadje in sceno so oblikovali praporščaki vseh lovskih družin iz mariborske zveze in iz sosednjih lovskih zvez ter iz Kluba prijateljev lova Celovec. Skupaj se jih je po arhaičnem stopnišču Narodnega doma do veličastne Maistrove dvorane sprehodilo kar 55.
Slavnostne akademije se je poleg množice lovcev udeležilo tudi veliko gostov, med katerimi so bili predsednik državnega zbora Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor direktorata za lovstvo in ribištvo mag. Robert Režonja, mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, predsednik KPL iz Celovca Janez Kaiser, predstavniki številnih območnih ZLD in LZ iz vse Slovenije, župani štajerskih občin, predstavniki LPN in lovske inšpekcije.
Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Med drugim je dejal: »Vesel sem, da lahko danes z vami delim ta izjemen jubilej – stoletnico organiziranega lovstva na Štajerskem. Visoka obletnica Lovske zveze Maribor dovolj zgovorno priča o vaši veliki vztrajnosti, ki je omogočila nastanek in dolgoletno delovanje vaše zveze, ter izjemni ljubezni do narave, s čimer si zveza zagotavlja prepoznavno delovanje in družbeni ugled. Štajerci ste še posebej znani po vaši ljubezni do lova, pri čemer ste svoje poslanstvo – ohranjanje naravnega ravnovesja – še nadgradili z bogatimi družbenimi dejavnostmi vaših lovski družin in zveze. Lovski kulturi ter negovanju lovske tradicije in običajev ste dodali bogato kulturno življenje s prireditvami, razstavami in druženji. Vselej izkažete solidarnost s sočlani in drugimi člani vaših skupnosti, prispevate pa tudi k razvijanju in promociji sodobne pridobitvene dejavnosti, kot je lovski turizem in »foto« lov na velike zveri. Prepogosto se lov enači zgolj s poseganjem po orožju in streljanjem, vendar je lov danes veliko več. Je šport in rekreacija, je gospodarska dejavnost, je vrhunska kulinarika, je okoljevarstvo. Ko danes govorimo o lovskih družinah in zvezah, imamo v mislih veliko število zagnanih entuziastov, ki skrbijo za obstoj različnih živalskih vrst, za ohranjanje naravnega ravnovesja in bogastva. Lovci sodelujete tudi pri ozaveščanju družbe o pomenu trajnostnega razvoja in razširjate glas, da si vsa živa bitja delimo isti planet in se moramo zato naučiti sobivati, divjim živalim pa dopustiti življenje v njihovih naravnih okoljih. Vaše lovske družine in zveze so tudi odličen primer dobre organiziranosti in solidarnosti družbe. Nenazadnje pa naj izpostavim tudi zgodovinski pomen lovske zveze za Maribor in za Slovence. Lovska zveza Maribor oziroma takratna podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila ustanovljena v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni, po boju za severno mejo in v časih ponemčevanja Maribora, ki se je kasneje z dvigom nacizma samo še stopnjevalo. Organiziranje društva je imelo tako ob vseh njegovih kulturnih dejavnosti pomemben prispevek za ohranjanje slovenstva na Štajerskem. V Sloveniji smo upravičeno ponosni na našo bogato kulturno dediščino, v katero nedvomno sodi tudi zgodba o organiziranem lovstvu«.
Slavnostno akademijo so sklenili s premiero monokomedije Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Z njo se je doživeto in igralsko prepričljivo predstavil dramski Igralec Bojan Maroševič s statisti iz KUD Pekre. Pred akademijo je bil na balkonu Narodnega doma kljub deževnemu vremenu krajši koncert lovskih rogistov. Pred družabnim srečanjem v preddverju Maistrove dvorane so mariborski lovski zvezi čestitali za stoletnico in ji podarili spominska darila in plakete predstavniki ZLD Gorica, ZLD Kočevje, SK ZLD Celje, Koroške lovske zveze, ZLD Ptuj – Ormož, ZLD Prekmurje, Lovačkog saveza osiječko-baranjske županije v sosednji Hrvaški in KPL iz Celovca.
dr. Marjan Toš
