O medvedih na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez JV alpskega prostora

Razvoj populacije medvedov v alpskem prostoru je bila tematika 68. zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki je v slovenščini, nemščini in italijanščini potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu.

Foto: Urša Kmetec

»Rjavi medved je v mnogih državah Evropske unije ogrožen ali izumrl in je v vseh državah strogo zavarovan. V Sloveniji pa njegova številčnost že presega 1.000 osebkov, populacijske gostote so med največjimi na svetu,« je v svojem predavanju na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO), ki je potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu, izpostavil dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete UL: “Populacija medveda v Sloveniji je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Dobro ohranjena populacija medveda je vrednota; deljena raba prostora z medvedi ljudem prinaša mnoge nematerialne in materialne dobrine, vendar tudi težave, konflikte in izzive pri upravljanju.”

Jerina je pojasnil, da je (bil) v Sloveniji medved tradicionalno cenjena lovna vrsta in se ga je tako tudi upravljalo. Stroga zakonska zaščita pa v splošnem prepoveduje vsako ubijanje zavarovanih vrst, čeprav je načrtovana regulacija vrst, ki povzročajo konflikte z ljudmi, lahko učinkovito, racionalno in kdaj tudi edino možno sredstvo prilagajanja gostot teh vrst družbeni nosilni zmogljivosti. “Zadnjih 15 let se je v Sloveniji izvajalo vrsto aktivnosti za zmanjševanje konfliktov z medvedom, kljub temu pa se je njihovo število večinoma povečevalo,” je opozoril Jerina.

Dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete UL je udeležencem zasedanja iz Avstrije, Italije in Slovenije predstavil slovenske raziskave o številčnosti in prostorski razširjenosti dinarskih medvedov s sodobnimi molekularnimi orodji. »Na ravni države smo vzpostavili genetski monitoring medvedov. Leta 2007 smo ocenili, da je v Sloveniji 434 medvedov. Njihova številčnost je do leta 2015, ko smo ponovili študijo, zrastla za okoli 41 odstotkov. Populacija se je nekoliko tudi prostorsko razširila proti Alpam, kjer pa avtocesta Ljubljana – Koper še vedno predstavlja precejšnjo oviro,« je povzel Skrbinšek in dodal, da se naslednja ocena številčnosti načrtuje v letu 2023.

»Pri informacijski in izobraževalni dejavnosti lahko lovci odigrajo pomembno vlogo – z monitoringom in raziskavami. Slovenski lovci aktivno sodelujejo z ustanovami in so zanesljivi partnerji akademskega sveta, varstva okolja in gozdnega gospodarstva ter odgovorno ravnajo z medvedom, v Italiji smo bolj zadržani in neusklajeni, v Avstriji pa v glavnem nasprotujoči in odklanjajoči,« je povedal dr. Paolo Molinari z Inštituta veterinarskih ved Univerze v Torinu.

Ali medvedu s pretirano zaščito bolj škodimo kot koristimo?

Predsednik komisije za organizacijska in pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Goran Šuler je pojasnil, da zaščita medveda v Sloveniji ne odgovarja stanju v naravi, zato bi bilo treba predpise, ki urejajo upravljanje z medvedom, spremeniti: »Slepo nasprotovanje odvzemu bo imelo za posledico stalno številčno povečevanje populacije, kar bo porajalo vedno več konfliktov med medvedom in človekom.«

“Ugotovili smo, koliko je medvedov v Sloveniji, sedaj nas čaka še večji izziv, in sicer, da bomo ugotovili, kakšna je številka, ki je razumna za sobivanje – torej koliko medvedov naj imamo v slovenskem prostoru, da bo mir in da bodo kmetovalci lahko uspešno kmetovali, ter da bomo hkrati imeli stabilno populacijo, ki jo bomo ohranjali za prihodnje rodove,” je izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije, letos obeležuje 70 let delovanja. Foto: Urša Kmetec

Na zasedanju na Bledu, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Bled Janez Fajfar in župan občine Bohinj Jože Sodja, so o medvedih spregovorili še predstavniki združenja iz drugih dežel.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Letos skupnost obeležuje že častitljivih 70 let, in kot je poudaril njen predsednik dr. Walter Brunner, ki je bil na zasedanju ponovno izvoljen za njenega predsednika: “govorimo različne jezike, z zvermi upravljamo na različne načine, kar zadeva lovsko kulturo pa smo usklajeni.”

ZBORNIK ob 70-letnici DSLZJAP/AGJSO

REFERATI 68. ZASEDANJA DSLZJAP/AGJSO

Več o zasedanju Skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora v eni izmed naslednjih številk Lovca.

Zois in Aida izpuščena v gorenjske gozdove

Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.

Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman

Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice. 

Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar

Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.

Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. 

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Aida na prostosti Foto: Janez Tarman

Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.