Tag: kategorizacija

Pohorsko LUO v letu 2023

  By ,

Lovska Zveza (LZ) Maribor, ki opravlja strokovne naloge tudi za Pohorsko lovskoupravljavsko območje (LUO), je pripravila »kategorizacijo« – pregled in oceno odstrela in izgub divjadi iz lovišč v letu 2023.

Strokovnjaki so skrbno ocenili trofeje in ves odvzem iz lovišč. Foto: Božidar Kunej

Gre za  strokovno oceno in analizo odstrela ter izgub zaradi prometa, bolezni in drugih vzrokov, kar je vse vključeno v skupni odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišča. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Božidar Kunej, je potekala kategorizacija na visoki in strokovni ravni, saj so se v vseh lovskih družinah zelo potrudili, vzorno pripravili vse trofeje, dokumentacijo in statistiko odvzema divjadi iz lovišč.

Strokovnjaki so ocenili, da je bilo upravljanje z lovišči v prvem letu veljavnosti dvoletnega načrta LUO odgovorno in skrbno, saj so predvsem z odstreli in dokumentiranimi podatki o izgubah izpolnili obveznosti in pričakovanja. Zaradi dobrih odvzemov so lovci veliko pripomogli k uravnavanju številčnosti rastlinojede divjadi v gozdni in kmetijski pokrajini celotnega območja.

Primerna in uravnana številčnost je pripomogla tudi k manjšim izgubam v prometu in kar je še posebej dobro, k manjšemu morebitnemu obsegu škod. Gre za obsežno LUO, ki se razprostira od Maribora do Pece in južnega dela Pohorja, je še povedal Kunej in dodal, da bodo po posameznih  lovsko gojitvenih bazenih (LGB) tudi letos na ogled razstave uplenjenih trofej (jeleni, gamsi, srnjaki, divji prašiči). Razstave bodo na ogled najširši javnosti, ne samo lovcem.

Foto: Božidar Kunej

V Dravski dolini povoženih 6 bobrov, ki so zavarovana živalska vrsta

Iz zbranih statističnih podatkov o odvzemu posameznih vrst divjadi, v katere pa niso vštete številke odvzema v Lovišču s posebnim namenom (LPN) Pohorje, je bilo v vseh loviščih največ odvzete srnjadi, in sicer skupaj 3.847 osebkov, 565 osebkov jelenjadi, 20 damjakov, 29 muflonov, 357 gamsov in 569  divjih prašičev.

Od male divjadi je bilo odvzetih 377  lisic, 178  jazbecev, 214 kun, 529 sivih vran in sedem šakalov (dva sta bila povožena). Pod kolesi avtomobilov je končalo tudi šest bobrov v Dravski dolini, ki so sicer zavarovana živalska vrsta in se počasi širijo ob vodotokih tudi po mnogih loviščih tega LUO.

Marjan Toš

V Slovenskogoriških loviščih poleg srnjadi vse več divjih prašičev

  By ,

Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Strokovna komisija je skrbno pregledale vse trofeje in podatke. Foto: Božidar Kunej

Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.

Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.  

Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu

V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.

Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39  in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik  slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.

Marjan Toš

Uspešno upravljanje z divjadjo v letu 2022 v Slovensko goriškem LUO

  By ,

Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so pred dnevi opravili pregled in oceno odstrela in izgub divjadi »kategorizacijo« za Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje (SOZUL).

Skrbni pregled trofej in čeljusti srnjadi. Foto: Jure Toš

SOZUL leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Pohorsko lovsko upravljavsko območje (LUO), na jugu in vzhodu na Ptujsko-Ormoško LUO, na severu pa deloma na Pomursko LUO, deloma pa na sosednjo Avstrijo. SOZUL ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem s fazanom in poljskim zajcem. S prisotnostjo ostalih vrst divjadi območje ne izstopa.

Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin, in sicer: Kungota, Šentilj, Paloma Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik-Košaki, Pesnica-Jarenina, Jakob, Velka, Sveta Ana, Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje-Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Pregleda sta se poleg članov strokovne komisije udeležila tudi lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. V vseh lovskih družinah so trofeje in čeljustnice uplenjene divjadi skrbno pripravili in podatke o odstrelu oziroma odvzemu (povoz, pogin) posameznih kategorij vnesli v statistične tabele.

Gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v tem območju je srnjad, v polovici lovišč pa je prisoten tudi divji prašič. Odvzemi divjih prašičev so bili lani na ravni leta 2021. Jelenjad je samo občasno prisotna vrsta. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik SOZUL Božidar Kunej, velja pri jelenjadi “temeljna usmeritev, da je ta vrsta divjadi na tem področju nezaželena in se zato regulira s popolnim odstrelom v skladu z veljavno zakonodajo, načeli lovsko pravičnega lova in lovske etike. Še posebej velja poudariti, da se mora odstrel jelenov v SOZUL prilagajati upravljavskim usmeritvam sosednjega Pohorskega LUO.” Povedal je še, da gre pri odvzemu oz. odstrelu damjakov za pobege teh živali iz slabo vzdrževanih obor za rejo divjadi.

Lanski skupni odvzem divjadi iz lovišč na območju SOZUL je 2.541 osebkov srnjadi, 3 navadni jeleni, 19 damjakov, 122 divjih prašičev, 950 lisic, 45 jazbecev, 551 fazanov, 83 poljskih zajcev, 197 rac mlakaric, 1429 sivih vran in 6 šakalov. Največ divjih prašičev so uplenili v LD Kamnica (37), LD Polskava (26), LD Kungota (23), LD Cigonca (10), je še povedal Kunej. Staleži male divjadi so skromni, sploh poljske jerebice, ki je v dobršnem delu lovišč  v SOZUL že povsem izginila.

Marjan Toš